Appeal allowed: Costs incurred before legal aid application must be paid directly to the opposing party, not the state budget.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance decision ordering the plaintiff to pay legal costs to the state budget. The plaintiff argued these costs occurred before her legal aid application, yet the lower court incorrectly applied the budgetary reimbursement rule. The court held that since the costs predated the legal aid request, they were not covered by the aid and must be paid directly to the defendant.
Legislator headnote
AI generated46. člen ZBPP; Stroški, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se ne vračajo v proračun Republike Slovenije, temveč jih mora stranka neposredno povrniti nasprotni stranki.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa v II. točki spremeni tako, da se glasi:
"II. Tožeča stranka je dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki v višini 447,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."
[JEDRO]
Glede na to, da so stroški toženca z ugovorom in odgovorom na tožbo nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne gre za stroške, ki bi bili kriti z brezplačno pravno pomočjo, zato ne pride v poštev uporaba 46. člena ZBPP o vračanju stroškov v proračun Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 447,98 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Delovnega sodišča v Mariboru (II. točka izreka) ter 44,00 EUR neposredno toženi stranki (III. točka izreka). Tožečo stranko je določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse (IV. točka izreka).
2. Zoper II. točko sklepa se pritožuje toženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe vložila, preden ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Priznane stroške iz tega naslova bi morala tožnica plačati tožencu in ne na račun sodišča, saj ti stroški niso pokriti s strani brezplačne pravne pomoči. Predlaga spremembo odločitve.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Sodišče prve stopnje je tožencu priznalo 300 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil vložen dne 30. 5. 2022, in 300 točk za odgovor na tožbo, ki je bil vložen dne 21. 11. 2022. Tožencu je priznalo še materialne stroške in stroške DDV-ja. Skupaj so priznani stroški toženca znašali 447,98 EUR, sodišče prve stopnje pa je tožnici naložilo, da te stroške plača za toženca na račun sodišča, ker mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.
6. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 96/2004 in nasl.) v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Tožencu je bila z odločbo Delovnega sodišča v Mariboru Bpp 166/2022 z dne 13. 12. 2022 priznana brezplačna pravna pomoč v obsegu zastopanja pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ter kot oprostitev stroškov postopka, pri čemer iz odločbe izhaja, da je bila prošnja vložena dne 8. 12. 2022. Glede na to, da so stroški toženca z ugovorom in odgovorom na tožbo nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne gre za stroške, ki bi bili kriti z brezplačno pravno pomočjo, zato ne pride v poštev uporaba 46. člena ZBPP o vračanju stroškov v proračun Republike Slovenije. Gre za stroške, ki jih je moral kriti toženec, tako kot stroške sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, zato mora tožnica povrniti tudi te stroške neposredno tožencu.
7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi toženca in izpodbijani del sklepa v II. točki spremenilo tako, da mora tožnica plačati stroške v višini 447,98 EUR tožencu v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.