Appeal dismissed; court error in service of order does not justify restitution claim under ZPP. Appeal dismissed; court error in service of order does not justify restitution claim under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal and upheld the first-instance court's rejection of her request for restitution. The plaintiff argued that a six-month delay in receiving a court order due to improper service by her lawyer constituted an excusable delay warranting case remittal. The court ruled that while the first-instance court erred in attributing the delay to the plaintiff's lack of notice, such a procedural error does not qualify as an excusable delay under Article 116 of the Code of Civil Procedure, which requires the delay to occur to the party's detriment, not due to judicial mistakes.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: A party cannot claim restitution of a case when a procedural error by the court regarding the service of a decision caused a delay in the appeal period, as Article 116 of the Code of Civil Procedure requires the delay to be excusable and attributable to the party, excluding judicial mistakes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ob morebitnem zavrženju tožničine pritožbe zoper sklep kot prepozne bi tožnica napako sodišča pri vročanju sklepa lahko uspešno uveljavljala z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ni pa bila upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je po pravnomočnem zaključku pravde s sklepom z dne 28. 7. 2022 na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks v skupnem znesku 1.465,00 EUR, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Tožnica se je zoper navedeni sklep pritožila in obenem predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo.
2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Vztraja, da je do zamude pritožbenega roka prišlo brez njene krivde. Tožnica niti ob zadostni skrbnosti ni mogla pričakovati, da bo sodišče pet mesecev po pravnomočnem zaključku pravde izdalo napačen sklep. Poudarja, da so bili plačila sodnih taks oproščeni tudi tožniki. Nevzdržno je stališče izpodbijanega sklepa, da bi tožnica lahko preprečila zamudo le, če bi sodišče pravočasno obvestila o preklicu oziroma odpovedi pooblastilnega razmerja. Gre za nesorazmeren in ustavno nedopusten poseg v tožničine pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet tokratnega pritožbenega preizkusa je zavrnitev predlagane vrnitve v prejšnje stanje (po sklepu z dne 30. 9. 2022) in ne prevalitev toženčevega taksnega bremena na tožnike (po sklepu z dne 28. 7. 2022); o zatrjevani nepravilnosti in nezakonitosti slednjega se pritožbenemu sodišču (še) ni treba izrekati.
5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnica ni izkazala upravičenega razloga za zamudo roka za pritožbo zoper sklep z dne 28. 7. 2022, saj niti tožnica niti odvetnik A. A., ki mu je bil navedeni sklep vročen, sodišča nista pravočasno obvestila o prenehanju njunega pooblastilnega razmerja.
6. Takšno stališče je po presoji pritožbenega sodišča očitno zmotno. Pooblastilno razmerje med tožnico in odvetnikom je namreč prenehalo, ko je bil v pravdi pravnomočno zavrnjen še zadnji tožbeni zahtevek tožnikov. Odločanje glede plačila sodnih taks pa ni več del pravdnega postopka, ampak gre za poseben, samostojen postopek (tretji odstavek 1. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1).
7. Odvetnik bi torej potreboval novo oziroma posebno pooblastilo, da bi lahko v imenu tožnice veljavno prevzel njej namenjeno sodno pisanje. Tožnica je sicer pooblastila Odvetniško pisarno A., d. o. o., Ljubljana, 1 med drugim, za zastopanje „v postopkih pred sodišči“, pri čemer pooblastilo obsega tudi sprejem odločb, vendar „potem, ko je dano pooblastilo in v zvezi z zadevo, v kateri je pooblastilo dano“. 2 Ker sodišče prve stopnje s takšnim (novim oziroma posebnim) pooblastilom tožnice ni razpolagalo, je bila vročitev sklepa z dne 28. 7. 2022 odvetniku A. A. napačna. Sodišče bi sklep moralo vročiti neposredno tožnikom; pritožbeni rok za tožnico prej ni mogel začeti teči.
8. Potemtakem do zatrjevane zamude sploh še ni prišlo. Ob morebitnem zavrženju tožničine pritožbe zoper sklep z dne 28. 7. 2022 kot prepozne bi tožnica napako sodišča pri vročanju sklepa lahko uspešno uveljavljala z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ni pa bila upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje. Ta se dovoli takrat, kadar pride do zamude naroka ali roka za kakšno pravno dejanje, ob nadaljnjem pogoju, da gre za opravičljivo zamudo, ki se je pripetila sami stranki (116. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP), kar pomeni, da so pri tem po naravi stvari izključene napake, ki jih je zagrešilo sodišče.
9. Po navedenem je odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga pravilna, le da so razlogi zanjo drugačni od tistih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Tožnica, ker v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 28. 7. 2022 še ni ničesar zamudila, drugačne odločitve o svojem predlogu ob pravilni uporabi materialnega prava ne more doseči. Sodišče druge stopnje je zato njeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Pooblastilo z dne 17. 2. 2014 - priloga spisa A1.
2 V drugem odstavku besedila navedenega pooblastila.