Supreme Court dismisses repeated transfer of venue requests as procedural abuse and delay tactics under ZKP Art. 15.

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrže.

[JEDRO]

Predlagatelj v predmetni zadevi iz v bistvenem enakih razlogov vlaga vsakokrat nov predlog za prenos krajevne pristojnosti. Takšno postopanje predlagatelja je nedopustno, očitno usmerjeno zgolj v zavlačevanje postopka in po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja zlorabo pravice do sodnega varstva. V skladu s 15. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Večkratno odločanje o identičnih (že pravnomočno rešenih) procesnih vprašanjih je tako v nasprotju z omenjenim načelom ekonomičnosti postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo X K 62094/2013 z dne 6. 2. 2020 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obsojeno B. B. pa pomoči k navedenemu dejanju po prvem in drugem odstavku 227. člena v zvezi z 38. členom KZ-1. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi obsojenčevih zagovornikov s sodbo II Kp 62094/2013 z dne 16. 12. 2020 kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče pa je zahtevama za varstvo zakonitosti zagovornikov obeh obsojencev ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodba razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje

2. V novem sojenju pred prvostopenjskim sodiščem je obdolženec podal vlogo z dne 17. 5. 2023, v kateri najprej predlaga izločitev prvostopenjske sodnice Karmen Kranjc, hkrati pa podaja tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog za prenos pristojnosti utemeljuje z navedbami, da je obsojenec v sodnem sporu s posameznimi sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru, zaradi česar v t.i. mariborskem okolju, kjer se posamezni sodniki med seboj dobro poznajo, ne bo deležen nepristranskega sojenja. Navaja, da je zaradi teh razlogov Vrhovno sodišče že s sklepom I R 153/2021 z dne 17. 11. 2021 preneslo krajevno pristojnost z Okrožnega sodišča v Mariboru. Nadalje izraža nezaupanje v delo sodnikov mariborskih sodišč tudi zaradi preteklih napačnih odločitev.

3. Predlog za prenos pristojnosti ni dovoljen.

4. Po pregledu vsebine navedb in listin spisa, predvsem odločb Vrhovnega sodišča o predlagateljevih zahtevah za prenos krajevne pristojnosti, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je obsojencu že bilo pojasnjeno, i) da je uresničevanju pravice do nepristranskega sodnika primarno namenjen institut izločitve sodnika; ii) da za prenos krajevne pristojnosti ne zadošča izražanje nezaupanja v posameznega sodnika, temveč morajo biti dejanske okoliščine takšne narave, da sodišče, ki je po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom; in iii) da nestrinjanje predlagatelja s preteklim odločanjem sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Navedena pojasnila vsebuje že sklep Vrhovnega sodišča v tej zadevi z dne 21. 10. 2022. Vse navedeno je bilo obsojencu pojasnjeno tudi v drugih postopkih, med drugim v sklepih Vrhovnega sodišča sodišča II Kr 26122/2014 z dne 20. 12. 2022 in I Kr 67711/2011 z dne 26. 1. 2023. Predlagatelj namreč tako v predmetni, kot tudi v drugih zadevah, ki se vodijo zoper njega, serijsko vlaga predloge za prenos pristojnosti, pri čemer vseskozi navaja enake (posplošene) razloge.

5. Obsojenec v obravnavanem predlogu posplošeno zatrjuje, da je njegovo nezaupanje posledica dosedanjih ravnanj "sodnika oziroma sodišča" in dejstva, da je v sodnem sporu s "posamezniki sodniki", vendar takšen predlog vsebinsko ne presega pavšalnih kritik vseh sodišč in sodnikov t.i. "mariborskega okolja", na katere je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sklepu z dne 22. 7. 2021, pa tudi sledečih. Kljub temu predlagatelj v predmetni zadevi iz v bistvenem enakih razlogov vlaga vsakokrat nov predlog za prenos krajevne pristojnosti. Takšno postopanje predlagatelja je nedopustno, očitno usmerjeno zgolj v zavlačevanje postopka in po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja zlorabo pravice do sodnega varstva. V skladu s 15. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. 1 Večkratno odločanje o identičnih (že pravnomočno rešenih) procesnih vprašanjih je tako v nasprotju z omenjenim načelom ekonomičnosti postopka. Navedeno je bilo predlagatelju prav tako že obširno pojasnjeno, nazadnje v sklepu Vrhovnega sodišča o zavrženju njegovega predloga za prenos pristojnosti I Kr 62094/2013 z dne 9. 2. 2023, ki ga je Vrhovno sodišče izdalo po tem, ko je zavrnilo 2 oziroma zavrglo 3 že več predhodnih predlogov.

6. Upoštevaje navedene razloge je Vrhovno sodišče obravnavani predlog za prenos pristojnosti, na podlagi 15. člena ZKP in ob smiselni uporabi petega odstavka 42. člena ZKP, zavrglo.

1 Prim. sodbo I Ips 422/2007 z dne 7. 7. 2008 in druge.

2 Sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 62094/2013 z dne 4. 7. 2019, 14. 10. 2021, 21. 10 2022 in 26. 1. 2023.

3 Sklep I Kr 62094/2013 z dne 1. 12. 2022