Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep Cp 30/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:CP.30.2023 AI generated

Appeal against correction of judgment dismissed; review limited to Art. 328 ZPP application only.

Case Number VSRS Sklep Cp 30/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appellant's appeal against a corrective ruling issued by the Higher Court in its first-instance capacity. The appellant incorrectly combined an appeal against the correction with a request for leave to appeal the main judgment, arguing as a layperson that the correction violated the law. The court rejected this hybrid approach, ruling that the scope of review for a correction is strictly limited to the correct application of Article 328 of the Civil Procedure Act, excluding substantive review of the main decision.

Legislator headnote

AI generated

Article 328 of the Civil Procedure Act; Article 363 and 365 of the Civil Procedure Act. The scope of review for an appeal against a corrective ruling is strictly limited to the correct application of Article 328 of the Civil Procedure Act, excluding substantive examination of the main judgment.

Keywords

AI generated
corrective ruling appeal scope of review limitation Article 328 Civil Procedure Act hybrid legal remedy first instance correction

Cited Legislation

AI generated
Article 328 of the Civil Procedure Act
Article 363 of the Civil Procedure Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne ter se popravni sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

[JEDRO]

Meje pritožbenega preizkusa zoper popravni sklep so zamejene z razlago in uporabo 328. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tem sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče s sodbo odločilo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo. Z II. točko izreka je odločilo o stroških pritožbenega postopka. Pri tem je storilo očitno pisno pomoto ter tožečo stranko zavezalo k plačilu stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške za odgovor na pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka.

2. Očitno pisno pomoto je zato popravilo s sklepom II Cp 185/2023 z dne 5. 4. 2023. Popravilo jo je tako, da je besedno zvezo „tožeča stranka“ nadomestilo z besedno zvezo „tožena stranka“, besedno zvezo "toženi stranki" pa z besedno zvezo "tožeči stranki".

3. Zoper ta sklep (torej popravni sklep) vlaga pritožbo toženec. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj popravni sklep v celoti razveljavi ter nato "v nadalje ravna, kot to predlaga tožena stranka v nadaljevanju." V nadaljevanju pojasnjuje, da je laik, ki si ne more najeti pooblaščenca. Kljub temu predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo obravnava kot predlog za dopustitev revizije.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter predlagala, naj jo sodišče zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Toženec je z vloženim pravnim sredstvom ustvaril svojevrsten procesni hibrid. V vlogi namreč združuje in prepleta dve različni, samostojni pravni sredstvi. Najprej pritožbo zoper popravni sklep, hkrati pa tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločitev o glavni stvari. Pravni sredstvi vsebinsko nista v medsebojni zvezi. Tudi postopek reševanja obeh pravnih sredstev je različen. O pritožbi zoper popravni sklep Vrhovno sodišče odloča kot pritožbeno sodišče, o predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče odloča kot revizijsko sodišče. Prvo pravno sredstvo se vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano odločbo, medtem ko se predlog za dopustitev revizije vloži neposredno na Vrhovno sodišče. Procesno se razlikujejo tudi pogoji za dovoljenost enega in drugega pravnega sredstva (postulacijska sposobnost, rok za vložitev, nedovoljenost revizije v sporih majhne vrednosti, nedovoljenost revizije, ko gre za sklep o stroških...).

7. Uvodno pojasnilo je bilo potrebno, da bo vložnik tega pravnega sredstva vedel, zakaj je Vrhovno sodišče s tem sklepom odločalo le o pritožbi zoper popravni sklep, kakor je pravno sredstvo tudi naslovljeno in kakor je bilo to pravno sredstvo skladno s pravili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) Vrhovnemu sodišču tudi predloženo s strani Višjega sodišča v Ljubljani.

8. Čeprav je popravni sklep izdalo Višje sodišče v Ljubljani, je to storilo v funkciji sodišča prve stopnje. S sklepom o popravi sodbe (oziroma v sodbi vsebovanega sklepa o stroških postopka) namreč ni odločalo o pravnem sredstvu zoper odločbo sodišča prve stopnje (Okrajnega sodišča v Ljubljani), marveč je izdalo samostojen sklep o popravi sodbe po 328. členu ZPP. Prav zato je v skladu s prvim odstavkom 363. člena ZPP zoper tak sklep tudi dovoljena pritožba (drugače kot zoper odločbo višjega sodišča, v katerem to nastopa kot pritožbeno sodišče, ki potrdi ali spremeni odločitev sodišča prve stopnje ter odločitev postane pravnomočna).

9. A meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Toženec, ki se pritožuje laično, pa se v 20 straneh dolgi vlogi, tematsko loteva vsebine sodne odločbe o glavni stvari. To pa ni predmet pritožbenega odločanja, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep. Pravilnosti uporabe 328. člena ZPP pritožnik sploh ne načenja. Ker je tako, lahko Vrhovno sodišče ugotovi le to, da niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker je tako, je pritožbo zoper popravni sklep zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).