Appeal against extension of bail denied due to high drug offense severity and relapse risk.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ob tem, ko se obdolžencu očita hramba prepovedane droge kokain, ki naj bi bila dobro skrita, v večjem številu paketkov in ko glede na predpisano kazen že po presoji zakonodajalca očitano dejanje predstavlja težje, družbi nevarno dejanje, pritožba ne more uspeti z relativiziranjem količine zasežene droge.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom obdolženemu podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženega kot navaja, zaradi kršitve 200. člena ZKP in 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave RS.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nanizalo razloge, s katerimi je zaključilo, da obstoji utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje in priporni razlog ponovitvene nevarnosti, pripor pa je ocenilo kot neogibno potreben. Teh zaključkov zagovornik ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa jih šteje kot prepričljive. Glede na izkazane in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavljene okoliščine pa drugostopenjsko sodišče kot pravilno sprejema tudi oceno o sorazmernosti osebnega omejevalnega ukrepa.

V 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjeno, da teža očitanega kaznivega dejanja in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja (varnost življenja in zdravja ljudi), tudi po sodbi sodišča druge stopnje opravičuje poseg v osebno svobodo obdolženca. Ob tem, ko se obdolžencu očita hramba prepovedane droge kokain, ki naj bi bila dobro skrita, v večjem številu paketkov in ko glede na predpisano kazen že po presoji zakonodajalca očitano dejanje predstavlja težje, družbi nevarno dejanje, pritožba ne more uspeti z relativiziranjem količine zasežene droge. Pritožnik pri tem spregleda, da se obdolženemu ves čas očita ista količina (število odmerkov) zasežene droge (prvotno v bruto, kasneje pa neto teži), zato teza o manjši količini zasežene droge in o zmanjšani kriminalni količini ne more prepričati. Pri oceni sorazmernosti v ožjem pomenu, ki jo pritožnik v izpodbijanem sklepu neutemeljeno pogreša, ne gre spregledati obdolženčevega (tudi specialnega) povratništva, zlasti, ko naj bi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe, ko je na mestu tudi sklep o kontinuiteti izvrševanja tovrstnih dejanj. Na tej podlagi je utemeljena prvostopenjska ocena, da bo zlo, povzročeno z omejitvijo svobode gibanja obdolženca, neprimerno manjše od zla, ki ga obdolženec z izvrševanjem takšnih kaznivih dejanj povzroča na zdravju in življenju ljudi. Razlogi sodišča, ki vodijo do zaključka o sorazmernosti podaljšanega ukrepa, so tudi za sodišče druge stopnje povsem sprejemljivi, zato pritožbene navedbe takšnega sklepa sodišča prve stopnje ne morejo spodnesti.

6. Glede na obrazloženo se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene in da izpodbijana odločitev ni obremenjena z očitanima kršitvama določb kazenskega postopka in Ustave RS. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenska postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP) bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.