Appeal dismissed; prior detention does not prove rehabilitation; drug trafficking evidence supports continued detention.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Ob odločitvi o ugovoru je senat sodišča prve stopnje ugotovil, da naj bi obtoženec pri hišni preiskavi zaseženo drogo imel za nadaljnjo prodajo, ker na to kaže način pakiranja, zaseženi so bili bankovci manjših apoenskih vrednosti, z A. A. naj bi komuniciral o različnih drogah, imel pa naj bi tudi seznam dolžnikov.

Navedbe zagovornika v smeri trditve, da ni podana ponovitvena nevarnost ne držijo, saj samo dejstvo, da je obtoženec v priporu, še ne kaže na to, da se je ozdravil odvisnosti. V izpodbijanem sklepu opisana intenzivnost ravnanj obtoženca kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Kopru ugotovil, da je zoper obtoženca še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obtoženec se v priporu nahaja od 10.10.2022 od 6.30 ure dalje.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obtoženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da naj pritožbeno sodišče pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne držijo navedbe zagovornika, da obtoženec naj ne bi storil očitanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. členu KZ-1. Kot je že ugotovil senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je obtožnica postala pravnomočna, saj je senat zavrnil ugovor zagovornika zoper obtožnico. Pri tem od odločitve senata o ugovoru do izdaje izpodbijanega sklepa niso nastopile okoliščine, ki bi kazale, da utemeljen sum več ne obstaja. Ob odločitvi o ugovoru je senat sodišča prve stopnje ugotovil, da naj bi obtoženec pri hišni preiskavi zaseženo drogo imel za nadaljnjo prodajo, ker na to kaže način pakiranja, zaseženi so bili bankovci manjših apoenskih vrednosti, z A. A. naj bi komuniciral o različnih drogah, imel pa naj bi tudi seznam dolžnikov. Tako se sodišče prve stopnje upravičeno ni oprlo na izpovedbo priče A. A., se pa je upravičeno oprlo na ovadbo priče B. B. in uradni zaznamek o zbranih obvestilih od C. C. o prodaji droge slednjima.

5. Navedbe zagovornika v smeri trditve, da ni podana ponovitvena nevarnost ne držijo, saj samo dejstvo, da je obtoženec v priporu, še ne kaže na to, da se je ozdravil odvisnosti. V izpodbijanem sklepu opisana intenzivnost ravnanj obtoženca kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti. Tudi ni za slediti zagovorniku, da je že prestan pripor tako vplival na obtoženca, da več ne bo ponavljal kaznivih dejanj, saj je v priporu šele dobrih sedem mesecev, pri tem pa ga tudi predhodni kazenski postopki niso odvrnili od izvršitve dejanj, ki se obravnavajo v tej zadevi.

6. Pripor je sorazmeren, kot je to pravilno ugotovljeno v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, še posebej, ker je bila v zadevi opravljena preiskava in je obtožnica že pravnomočna, pri tem pa se obtožencu očita sorazmerno težko kaznivo dejanje z visoko predpisano zaporno kaznijo.

7. Glede na vse navedeno je bilo tako treba na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrniti.