Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 129/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:I.R.129.2023 AI generated

Slovenian Supreme Court transfers a tort case to Maribor due to the plaintiff's mother being a judge in Bistrica.

Case Number VSRS Sklep I R 129/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of a tort claim from the District Court in Slovenska Bistrica to the District Court in Maribor. The plaintiff, a son of a judge working at the Bistrica court, argued that the small court size and friendly relationships among staff created an appearance of bias. The court agreed that these specific circumstances constituted a significant reason to transfer the case to ensure objective impartiality.

Legislator headnote

AI generated

Art. 67 ZPP; Art. 48, 52 ZPP: When a judge's close personal relationship with court staff in a small court creates a reasonable doubt about impartiality, the Supreme Court may transfer jurisdiction to another competent court to safeguard the right to a fair trial.

Keywords

AI generated
appearance of bias judicial impartiality small court size family relationship jurisdiction transfer ZPP Art. 67 objective impartiality

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Ker je tožnik sin sodnice, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah in ker zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske, Vrhovno sodišče ocenjuje, da te okoliščine pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta 3. 7. 2023 na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici zoper toženko vložila tožbo za plačilo odškodnine in predlog za zavarovanje dokaza z imenovanjem izvedenca in cenilca avtomobilske stroke in za izdelavo izvedenskega mnenja. Zatrjujeta, da jima je škoda nastala tako, da sta tožnica kot voznica pri vožnji na območju Slovenske Bistrice in tožnik kot sopotnik zapeljala na dvorišče, kjer sta trčila v neustrezno nameščen in nezavarovan telekomunikacijski jašek v lasti družbe Telemach Slovenija, d. o. o., ki ima pogodbo za zavarovanje odgovornosti sklenjeno pri toženki.

2. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo krajevne pristojnosti drugemu stvarno pristojnemu sodišču zaradi zasledovanja videza nepristranskosti.

3. Predlog je utemeljen.

4. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravna oseba, zato je na podlagi 48. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za sojenje v sporu splošno pristojno sodišče na območju sedeža pravne osebe. Ker gre za odškodninski spor, je po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZPP poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje oziroma je nastala škodljiva posledica.

5. Ker je bilo škodno dejanje storjeno na območju Slovenske Bistrice (in je tam nastala tudi škodljiva posledica), je na podlagi 52. člena ZPP za odločanje v tej pravdni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

6. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

7. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti. Dvom o nepristranskosti posameznega sodnika je namreč lahko razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Razlogi za slednjo morajo tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. 1

8. V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) se za presojo nepristranskosti uporablja subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje dejanskega osebnega prepričanja ali interesa sodnika, ki pa sam po sebi ne zadošča, saj je kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 6. člena EKČP podana že, če sodišče ne zadosti zahtevam po objektivni nepristranskosti. Pri objektivni nepristranskosti je po ustaljeni praksi ESČP treba ugotoviti tudi, ali je sodnik v postopku zagotavljal zadostna jamstva, ki bi izključila kakršen koli upravičen dvom glede obstoja osebnega prepričanja ali interesa sodnika, oziroma glede drugih okoliščin, ki bi lahko povzročile dvom o nepristranskosti sodnika. 2

9. Iz predloga za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča izhaja, da je tožnik sin sodnice A. A., ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah. Zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske.

10. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v predlogu navedene okoliščine takšne, da pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi. Tudi iz seznama sodnikov na spletni strani Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici je razvidno, da so tam zaposlene štiri sodnice, kar je zaradi v predlogu pojasnjenih pristnejših stikov med njimi razlog, da bi bilo pri obravnavanju te pravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika. Zato je odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Betetto Nina v: Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291. Glej tudi sklepe VSRS, npr: I R 73/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023.

2 Vavken Luka, Pravosodni bilten št. 3/2019, str. 97.