Appeal dismissed; procedural step regarding successor liability does not trigger constitutional review of ZOKIPOSR.

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane družbe ima sicer naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Prav tako pa sodišče v predmetnem postopku ne more začeti postopka za oceno ustavnosti ZOKIPOSR, saj lahko postopek začne le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Ustavno sodišče je upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. Sodišče mora zato v zahtevi utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Zato mora izkazati zveznost med konkretno zadevo v kateri sodi, in domnevno protiustavno ureditvijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovora dolžnikov kot neutemeljena zavrneta.

2. Zoper sklep se v dveh ločenih pritožbah pritožujeta dolžnika. Vztrajata pri svojih ugovornih navedbah in se ob upoštevanju petega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov. Prva dolžnica A. A. navaja, da je bila neutemeljeno in neupravičeno razglašena za pravno naslednico in s tem dolžnico izbrisane družbe G. d.o.o., saj je sodišče navedeno družbo izbrisalo, ne da bi jo o tem predhodno obvestilo, zato se o izbrisu ni mogla izjaviti. Sodišče je namreč družbo G. d.o.o. iz sodnega registra izbrisalo po uradni dolžnosti brez likvidacije, pri čemer pa je sklep o začetku postopka izbrisa vročilo le gospodarski družbi, ne pa tudi družbenikom. Pojasnjuje, da je v notarskem zapisu notarja B. B. oziroma aktu o ustanovitvi družbe izrecno navedeno, da kot družbenica za obveznosti družbe ne odgovarja. Predlaga, da sodišče po uradni dolžnosti preveri vsebino notarskega akta o ustanovitvi družbe G. d.o.o. na oddelku Sodnega registra v Kopru ter prilaga sklep o vpisu v register G. d.o.o. in akt o ustanovitvi družbe G. d.o.o. Zahteva ustavno presojo Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR), saj se navedeni zakon nanaša zgolj na obdobje do prenehanja veljavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), ne ureja pa obdobja med 16. 1. 2008 do 16. 11. 2011, ki še edino ni urejeno. Dne 17. 11. 2011 je namreč v veljavo vstopil Zakon o postopkih za razveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), ki je določil, da aktivni družbeniki pravnih oseb izbrisanih po tem datumu za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. ZOKIPOSR bi tako moral veljati do 16. 11. 2011 in ne samo do 15. 1. 2008. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

Drugo dolžnik C. C. navaja, da za izterjevano terjatev ne odgovarja, ker je bil s strani uslužbencev upnika pri podpisu kreditne pogodbe zaveden. Sodišču predlaga, da od upnika pridobi dokumentacijo, ki potrjuje njegove navedbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Upnik v odgovoru na pritožbi predlaga, da ju sodišče zavrne. Ponavlja navedbe iz odgovora na ugovora obeh dolžnikov. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper oba dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov in sicer pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11702/2011 z dne 1. 2. 2011 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru o nadaljevanju izvršbe VL 11702/2011 z dne 9. 9. 2014 in pravnomočnega in izvršljivega sklepa o stroških Okrajnega sodišča v Kopru VL 11702/2011 z dne 21. 11. 2014 ter zoper prvo dolžnico na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o stroških Okrajnega sodišča v Kopru VL 11720/2011 z dne 12. 7. 2016 in pravnomočnega in izvršljivega sklepa o stroških Okrajnega sodišča v Murski Soboti VL 89615/2016 z dne 19. 4. 2017.

7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine v naložitvenem delu (delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev) predstavlja izvršilni naslov. 1 Prav tako je v smislu določb 17., 19. in 21. člena ZIZ izvršilni naslov tudi pravnomočen in izvršljiv sklep, s katerim je odločeno o stroških postopka (točka 8 obrazložitve).

8. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. V našem pravnem sistemu v izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete, 2 zaradi katerega je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali izrečen za ničnega). Izvršilno sodišče zato izvršilnega naslova ne more vsebinsko presojati ter preverjati njegove pravilnosti, za kar si prizadevata pritožbi. Naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov je lahko izpodbijan le v ustreznem, z zakonom predvidenem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (prvi odstavek 63. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da učinki pravnomočnosti v povezavi z načelom vezanosti na izvršilni naslov izvršilnemu sodišču preprečujejo, da bi okoliščine, ki jih navajata dolžnika, 3 upoštevalo dokler v zato predvidenem ločenem postopku ni izvršilni naslov razveljavljen. 4 Ob tem sodišče druge stopnje pojasnjuje še, da se lahko kasneje nastala dejstva presojajo v okviru ugovora po izteku roka po 56. členu ZIZ ali po uradni dolžnosti v skladu 76. členom ZIZ.

9. Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da ima tudi pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Kopru VL 11702/2011 z dne 9. 9. 2014 o nadaljevanju izvršbe zoper prvo dolžnico A. A. kot družbenico izbrisane družbe, naravo „dopolnilnega“ izvršilnega naslova. Pravno podlago za dovolitev izvršbe zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik, predstavlja drugi odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da sodišče dovoli izvršbo tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali na drug način prešla nanj. Citirana določba predstavlja dokazno pravilo, saj upnik prehoda obveznosti ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino. 5 Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane družbe ima sicer naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. 6 Ko je torej sklep o izvršbi tudi izvršilni naslov za določeno terjatev (ko torej gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), sklep o nadaljevanju postopka z družbenikom vsebinsko spremeni tak sklep glede zavezanca za izpolnitev obveznosti. 7 Sodišče prve stopnje se po pojasnjenem, v skladu z načelom vezanosti na izvršilni naslov, pravilno ni spuščalo v samo utemeljenost oziroma upravičenost nadaljevanja izvršbe zoper prvo dolžnico. Na podlagi zgoraj navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovora dolžnikov.

10. Prav tako je pojasniti, da se dolžnika v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na peti odstavek 169. člena ZIZ, 8 ki se lahko uporabi samo v primeru izvršbe na nepremičnine, zato pri drugo dolžniku, kjer je v teku zgolj izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, navedena določba ne pride v poštev. Iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi prvo dolžnica podala predlog za opravo izvršbe na druga sredstva izvršbe, o čemer je bila v sklepu o izvršbi pravilno opozorjena.

11. V predmetni zadevi sodišče ne more uporabiti določb ZOKIPOSR, saj predmetni zakon velja zgolj za izbris pravnih oseb, ki so bile izbrisane na podlagi določb ZFPod v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008. Sodišče druge stopnje ob tem pojasnjuje, da se je zakonodajalec, kljub drugačnemu predlogu zakona, odločil, da bo ZOKIPOSR veljal zgolj za izbris pravnih oseb v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 na podlagi določb ZFPPod in ne za izbris pravnih oseb po ZFPPIPP. 9 Poseg zakonodajalca v sam predlog zakona ni protiustaven, saj so v zakonodajnem postopku možne dopolnitve in spremembe zakona, prav tako pa tudi amandmaji in končne uskladitve celotnega predloga zakona. Prav tako pa sodišče v predmetnem postopku ne more začeti postopka za oceno ustavnosti ZOKIPOSR, saj lahko postopek začne le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. 10 Ustavno sodišče je upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. Sodišče mora zato v zahtevi utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Zato mora izkazati zveznost med konkretno zadevo v kateri sodi, in domnevno protiustavno ureditvijo. 11 Ker je družba G. d.o.o. bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi določb ZFPPIPP dne 17. 10. 2011, se ZOKIPOSR v predmetnem postopku ne uporabi, sodišče pa v konkretnem primeru zaradi zgoraj navedenega, ne more začeti postopka za oceno ustavnosti.

12. Pritožbi po pojasnjenem nista utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato ju je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Navedeno izhaja iz četrtega odstavka 62. čl. ZIZ.

2 17. člen ZIZ.

3 Prvo dolžnica, da kot družbenica izbrisane družbe ni odgovorna za njene obveznosti ter drugo dolžnik, da ni odgovoren, ker je poroštveno pogodbo podpisal zaradi napak volje.

4 VSM Sklep I Ip 842/2020.

5 Takšno listino v teoriji zaradi prebijanja načela stroge formalne legalitete poimenujejo tudi „dopolnilni izvršilni naslov“, glej: S. Triva v: S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb 1984, str. 110 in M. Dika, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Opće građansko ovršno pravo, str. 112; glej VSL I Ip 1456/2022.

6 Tako že odločba Ustavnega sodišča Up-357/03, U-I-351/04, 9. točka obrazložitve in sodba VSRS II Ips 220/2014.

7 Glej VSL Sklep I Ip 1456/2022.

8 Peti odstavek 169. člena ZIZ določa, da če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.

9 V prvem odstavku prvega člena je določeno, da zakon določa pravico do povračila škode s tem zakonom določenim upravičencem ter v višini in na način, kot jo določa ta zakon, ki jim je nastala zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.

10 Prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in 156. člen Ustave.

11 Tako odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I- 204/15-6 z dne 3. 3. 2016; glej VSL Sklep Cst 303/2022.