Appeal dismissed; debtor retains standing to appeal bankruptcy closure despite loss of business capacity.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka. Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek osebnega stečaja končalo (I. točka izreka), upravitelja A. A. razrešilo (II. točka izreka), o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 8. 5. 2023 (p. d. 110), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (III. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je še naložilo, da mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri od 4. 7. 2017 (začetka stečajnega postopka) do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. V pritožbi prvostopenjskemu sodišču očita, da mu skupaj z izpodbijanim sklepom ni bil vročen seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 8. 5. 2023, ki je sestavni del sklepa. Znesek terjatev, naveden v seznamu, ni pravilen, ker postopek prodaje njegovega premoženja ni bil voden pravilno in zakonito. V postopku je bilo prodano tudi premoženje B. B., ki sploh ne bi smelo biti predmet prodaje, saj je prijavila izločitveno pravico, ki ji je bila priznana. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovitev prodaje nepremičnin, pri kateri naj se upošteva izločitveno pravico B. B. in njeno predkupno pravico.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrženje pritožbe kot prepozne oziroma, da se iz razloga neobstoja procesne legitimacije pritožnika oziroma iz razloga neutemeljenosti pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil pritožniku izpodbijani sklep vročen dne 22. 5. 2023, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri procesnem dejanju (p. d.) 114. Iz pravnega pouka navedenega sklepa izhaja, da teče petnajstdnevni rok za pritožbo za osebe, ki se jim ta sklep vroči, od dneva vročitve. Pritožbeni rok je torej za pritožnika potekel dne 6. 6. 2023. Dne 2. 6. 2023 prejeta pritožba je torej pravočasna. Drži sicer stališče upravitelja, da se izpodbijani sklep dolžniku po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne vroča. Po drugem odstavku 123. člena tega zakona se namreč v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči, v drugih primerih pa se pisanja ne vročajo, pač pa objavijo na spletnih straneh AJPES-a. Glede vročanja sklepa o končanju postopka zakon nima določb, da se sklep dolžniku vroča osebno. Kljub temu je pritožbeno sodišče kot pravočasno upoštevalo dolžnikovo pritožbo, ki jo je prejelo 2. 6. 2023 (čeprav je bil sklep na spletnih straneh AJPES-a objavljen 9. 5. 2023). Pritožnik je izpodbijani sklep prejel 22. 5. 2023 s pravnim poukom za pritožbo, kot je navedeno zgoraj, in sicer pred iztekom roka za pritožbo, upoštevaje objavo sklepa na spletnih straneh AJPES. Striktno upoštevanje pritožbenega roka od objave sklepa bi glede na zavajajoč pravni pouk ob vročitvi sklepa dolžniku v taki dejanski situaciji predstavljalo kršitev dolžnikove ustavne pravice do pritožbe iz 26. člena Ustave.

6. Pritožnik sicer navaja, da skupaj z izpodbijanim sklepom ni prejel tudi seznama neplačanih terjatev z dne 8. 5. 2023 kot sestavnega dela izreka sklepa. Ker je v izreku tega sklepa seznam neplačanih priznanih terjatev sestavni del izreka sklepa, se od povprečno skrbne stranke pričakuje, da bo v primeru vročitve tako pomanjkljivega sklepa, kot to navaja pritožnik, sodišče opozorila na tako pomanjkljivost takoj po prejemu sklepa in ne šele v pritožbi. V pritožbi pa se dolžnik sam sklicuje na seznam terjatev in zatrjuje, da znesek terjatev v njem ni pravilen. Navedene okoliščine zato niso prepričale sodišča, da pritožniku z izpodbijanim sklepom seznam neplačanih priznanih terjatev ni bil vročen in da z njim ni bil seznanjen. Sicer pa, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, se tovrstnih sklepov, s seznamom terjatev dolžniku ne vroča.

7. Po prvem odstavku 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen, če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo le nekatere stranke. Stranka postopka osebnega stečaja je po 1. točki 385. člena ZFPPIPP tudi stečajni dolžnik. Zakon stečajnemu dolžniku ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja. Procesno legitimacijo za pritožbo zoper tak sklep priznava stečajnemu dolžniku tudi obsežna in usklajena sodna praksa (VSL Cst 439/2021, Cst 362/2021, Cst 157/2021, Cst 98/2021, Cst 664/2017). Z začetkom stečajnega postopka je omejena stečajnemu dolžniku le poslovna sposobnost glede sklepanja pogodb in opravljanja drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (386. člen ZFPPIPP). Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana, 2008, stran 282). Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe. Stečajnemu dolžniku je zato treba priznati procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj ima pravico v njej opozoriti na morebitne nepravilnosti v zvezi s končanjem stečajnega postopka.

8. V pritožbi pa pritožnik zatrjuje nepravilnosti v postopku prodaje premoženja B. B., ki ji je bila v predmetnem postopku priznana izločitvena pravica. Pritožnik v tej fazi postopka s takimi razlogi ne more uspeti. Neutemeljeno pričakuje, da se bo lahko razveljavil sklep o prodaji premoženja B. B. tudi po njegovi pravnomočnosti. Morebitne nepravilnosti v zvezi s prodajo tega premoženja bi se morale uveljavljati v samem postopku prodaje tega premoženja, v pravnomočne sklepe pa sodišče ne sme posegati.

9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).