Appeal dismissed; heir's absence and lack of dispute justify confirmation of sole heir's will. 163 ZD; 210, 212 ZD; 365(2) ZPP.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Glede na to, da pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in se zapuščinske obravnave 7. 1. 2022 ni udeležil, drugi dedič F. F. pa je oporoko priznal in prosil sodišče, da ga ne vabi več, zapuščinsko sodišče ni imelo razlogov za ugotovitev, da med dediči obstaja spor o obsegu zapuščine, saj je bila dedinja samo še ena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. sodi nepremičnina k. o. ..., parc. št. 290/6, v deležu do ½ celote, in denarna sredstva pri Banki, d. d., na varčevalnem računu številka ... ter klasičnem računu številka ... (I. točka izreka). Na podlagi zapustnikove pisne oporoke pred pričami z dne 22. 11. 2018 (zakonito razglašene dne 23. 4. 2021) je za dedinjo do celote zapuščine razglasilo oporočno dedinjo B. B., roj. ..., EMŠO: ..., stanujoča C. 3 (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep dedič D. D. vlaga pravočasno pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Priznava, da v roku, dodeljenem s strani sodišča, ni izrekel ničesar, vendar ne namenoma, saj je kot laik mislil in pričakoval, da bo lahko svoje ugovore zoper oporoko podal na zapuščinski obravnavi 7. 1. 2022. To se ni zgodilo, razlogi pa niso na njegovi strani. Na sodišče je prišel nekaj minut po 12. uri. Varnostnik mu ni dovolil do razpravne dvorane, kjer je potekala zapuščinska obravnava, pač pa mu je izjavil naj počaka, in odšel v razpravno dvorano. Z dejstvom, da je prišel D. D., je varnostnik seznanil razpravljajočo sodnico, in nato pritožniku pojasnil, da je sodnica dejala, da bo pisno obveščen po pošti. Kot laik je pričakoval, da ga bo zapuščinska sodnica še pred izdajo sklepa o dedovanju seznanila s potekom zapuščinske obravnave dne 7. 1. 2022, vendar se to ni zgodilo. Ker mu razpravljajoča sodnica iz neznanega razloga ni dovolila, da vstopi v razpravno dvorano, predlaga, da se zasliši varnostnika, razpravljajočo sodnico in pogleda posnetke videonadzorne kamere.

Sodišče prve stopnje zapustnikove oporoke z dne 22. 11. 1918 tudi ne bi smelo popraviti v oporoko z dne 22. 11. 2018. Nadalje izraža velik dvom v pristnost in veljavnost same oporoke. Trdi, da je imel zapustnik številne zdravstvene težave, bolehal je za levkemijo, imel naj bi tudi demenco. Pritožniku se podpis na oporoki zdi zelo čuden, sama vsebina oporoke ga je zelo presenetila, saj je bil s stricem v dobrih odnosih, presenetilo pa ga je tudi ravnanje B. B. Ta je pred približno 40 leti stopila v partnerki odnos z A. A., za vse je imela enak status, z njo so vsi komunicirali na enak način kot z zapustnikom, po smrti zapustnika pa je odnose z vsemi prekinila. Pokojni je bil veseljak, rad si je privoščil kozarec vina in lahko, da je oporoka nastala ob takem času.

Na prvi zapuščinski obravnavni je pritožnik tudi izpostavil, da v zapuščino po pokojnem sodi stanovanje na naslovu C. 3, vendar je na to sodnica preprosto pozabila in ga na zapuščinski obravnavi 7. 1. 2022 ni omenila.

3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja, meni, da pritožba ni utemeljena, ker navedb ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti izvedbe zapuščinskega postopka in odločitve sodišča, temveč jih je mogoče šteti za očitno neupravičeno zavlačevanje zapuščinskega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik sodišču prve stopnje očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 1 , ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Očitek je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je pritožnika kot zakonitega dediča pravilno vabilo na zapuščinsko obravnavo dne 23. 4. 2021, na katero je povabilo tudi drugega zakonitega dediča F. F. in oporočno dedinjo B. B. Pritožniku (in drugemu zakonitemu dediču) je na njegovo prošnjo vročilo fotokopijo oporoke in mu dalo možnost, da se v roku 15 dni izreče, ali oporoko zapustnika z dne 22. 11. (1918) 2018, ki jo je sodišče zakonito razglasilo 23. 4. 2021, priznava. Pritožnik ne zanika, da na poziv ni odgovoril. Njegovo pojasnilo, da je kot laik računal, da se bo o tem lahko izrekel na naslednji obravnavi, ni sprejemljiv, saj je v pozivu jasno navedeno, da se mora izjasniti v roku 15 dni od prejema poziva, možnost, da se bo lahko izjasnil tudi na obravnavi, pa ni navedena. Prav tako ni utemeljeno njegovo zatrjevanje, da mu je sodnica preprečila kasnejši pristop na obravnavo 7. 1. 2022, ki jo je sicer zamudil. Iz predložitvenega poročila razpravljajoče sodnice namreč izhaja, da ne drži, da naj bi pritožniku ne dovolila vstopa v razpravno dvorano, med in po naroku (kot tudi izhaja iz zapisnika) s strani varnostne službe ni bila obveščena o kasnejšem prihodu dediča D. D., niti ni dedič (sam ali po pooblaščencu) o domnevnih kršitvah ob vstopu v sodno stavbo sodišča obvestil nemudoma po naroku, tudi ni zahteval vrnitve v prejšnje stanje, temveč se na to sklicuje šele v pritožbi zoper navedeni sklep.

6. Drži, da pisna oporoka pred pričami, ki jo je sodišče zakonito razglasilo 23. 4. 2021, nosi datum 22. 11. 1918. Da je ta datum napačen, ni sporno. V 64. členu ZD 2 je določeno, da lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Nepravilen datum na oporoki tako na veljavnost oporoke nima vpliva. Kako na pravilnost odločitve vpliva zapis sodišča prve stopnje, da gre za oporoko z dne 22. 11. 2018, pa pritožnik tudi ne pojasni.

7. Pritožnik tudi neutemeljeno meni, da je sodišče prve stopnje pozabilo na stanovanje na naslovu C. 3, za katerega je na zapuščinski obravnavi 23. 4. 2021 trdil, da sodi v zapuščino po pokojnem stricu (kar je oporočna dedinja sicer zanikala). Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, sodišče prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek (1. točka 212. člena ZD). Glede na to, da pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in se zapuščinske obravnave 7. 1. 2022 ni udeležil, drugi dedič F. F. pa je oporoko priznal in prosil sodišče, da ga ne vabi več, zapuščinsko sodišče ni imelo razlogov za ugotovitev, da med dediči obstaja spor o obsegu zapuščine, saj je bila dedinja samo še ena.

8. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek med drugim tudi, če so med strankami sporna dejstva, ki se tičejo veljavnosti ali vsebine oporoke, ker je od tega odvisna njihova pravica do dediščine (prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Pritožnik bi moral zato vse svoje pomisleke glede veljavnosti oporoke zapustnika uveljavljati v zapuščinskem postopku, vendar te pravice neopravičeno, kot zgoraj pojasnjeno, ni izkoristil.

9. Pritožba je tako v celoti neutemeljena, in ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, številka 15/76.