Appeal dismissed because fee order served on lawyer counts as service on client, making late payment invalid.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, confirming the first-instance decision that the plaintiff's appeal was withdrawn due to non-payment of court fees. The plaintiff argued they only learned of the fee order on January 25, 2023, but the court found this claim factually empty and legally irrelevant. Since the order was served on the plaintiff's lawyer on December 15, 2022, service on the lawyer constitutes service on the client under the Code of Civil Procedure, rendering the late payment ineffective.
Legislator headnote
AI generated105.a člen ZPP; 137. člen ZPP: Service of a fee order on a party's authorized representative constitutes service on the party, and payment made after the statutory deadline is invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pritožba z ničemer ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 2. 12. 2022 dne 15. 12. 2022 vročen pooblaščencu tožnika (istemu, ki vlaga predmetno pritožbo). Pritožbene navedbe, da naj bi se tožnik »dejansko seznanil« s plačilnim nalogom šele 25. 1. 2023, so vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo in kaj se je s plačilnim nalogom dogajalo od njegove vročitve tožnikovemu pooblaščencu odvetniku pa do (domnevne) »dejanske seznanitve« tožnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožnikova pritožba z dne 2. 12. 2022 zoper sklep naslovnega sodišča z dne 2. 11. 2022 šteje za umaknjeno, ker tožnik ni v roku plačal sodne takse v znesku 33 EUR, ki je procesna predpostavka za pritožbo (105.a člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da se je s plačilnim nalogom z dne 14. 12. 2022 dejansko seznanil šele 25. 1. 2023.
3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožba z ničemer ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 2. 12. 2022 dne 15. 12. 2022 vročen pooblaščencu tožnika (istemu, ki vlaga predmetno pritožbo), kar dokazuje vročilnica, pripeta k list. št. 703 spisa. Pritožbene navedbe, da naj bi se tožnik »dejansko seznanil« s plačilnim nalogom šele 25. 1. 2023, so vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo in kaj se je s plačilnim nalogom dogajalo od njegove vročitve tožnikovemu pooblaščencu odvetniku pa do (domnevne) »dejanske seznanitve« tožnika. Poleg tega so te navedbe nepomembne (in zato pritožbeno sodišče tudi ni izvajalo v zvezi s tem predlaganih dokazov), saj se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev stranki (137. člen ZPP). Taksni nalog je bil vročen pooblaščencu tožnika (in s tem tožniku) 15. 12. 2022, torej se je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse iztekel 30. 12. 2022. Plačilo sodne takse dne 25. 1. 2023 (kar je celo po vročitvi izpodbijanega sklepa) je tako evidentno prepozno in zato neupoštevno.
6. Ker tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v vseh pogledih pravilna in da niso podane ne izrecno zatrjevane ne uradoma upoštevne kršitve, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Zavrnitev tožnikovega stroškovnega zahtevka temelji na 154. členu v zvezi s 165. členom ZPP.