Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep III Cpg 12/2023 ECLI:SI:VSCE:2023:III.CPG.12.2023 AI generated

Appeal dismissed; court upheld dismissal of claim due to time lapse and lack of procedural violation.

Case Number VSC Sklep III Cpg 12/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's decision to reject the defendant's motion to dismiss the claim. The defendant argued that the first-instance judge should have been the same one who concluded the main proceedings, claiming a violation of procedural rules. The court rejected this, noting the claim was filed over six months after the first-instance judgment was served, rendering dismissal proper under the relevant statute.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 320. člen 1. odstavek; 366. člen 1. odstavek: A motion to dismiss a claim is properly rejected when filed significantly after the service of a first-instance judgment, and no fundamental procedural violation occurred if the decision-maker had valid reasons for not leading the case.

Keywords

AI generated
ZPP 320. člen ZPP 366. člen ponovno odprtje obravnave zavrženje tožbe bistvena kršitev pravna varnost stroški postopka

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSC Sklep III Cpg 49/2022
Appeal against a ruling to close a retrial request is inadmissible as it is a procedural management decision.
VSL I Cp 536/2016
1 Sklepa VSC III Cpg 49/2022 – izdan v tej zadevi, sodba in sklep VSL I Cp 536/2016.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

II. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je o zadevi že bila izdana sodba z dne 20. 10. 2021, da je bila decembra 2021 vročena strankam, predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika pa je bil podan 20. 7. 2022, torej več kot pol leta po prejemu sodbe. V teh dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika v skladu prvim odstavkom 320. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 20. 7. 2022 za ponovno odprtje glavne obravnave (I. točka izreka) in za zavrženje tožbe glede prvega tožnika (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je že izdalo sodbo z dne 20. 10. 2021, ki je bila v decembru 2021 vročena strankam. Ker je bila že izdana končna odločba (sodba), na katero je sodišče vezano, tožbe glede prvega tožnika ni mogoče zavreči.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso in teorijo velja, da mora biti sklep, s katerim se odloči o predlogu za ponovno odprtje glavne obravnave, sprejet s strani istega senata, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave in je odločal o vsebini zadeve. V konkretnem primeru tej zakonski zahtevi ni bilo zadoščeno, saj je bil izpodbijani sklep sprejet s strani okrožne sodnice Romane Gradič, medtem ko je bila odločitev o zaključku glavne obravnave sprejeta s strani okrožne sodnice svétnice Sabine Zakošek. Tožena stranka razume, da sodnica, ki je do pred nedavnim vodila postopek, slednjega iz takšnih ali drugačnih, najverjetneje utemeljenih in pravno skladnih razlogov ne vodi več, vendar je iz pravnega stališča nesprejemljivo, da bi stranka trpela škodo zaradi okoliščin, na katere ni imela vpliva in so izven njene sfere vpliva oziroma da bi trpela škodljive posledice odločitve, ki so plod zakonskih anomalij.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno ni utemeljena.

4. Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva. Za slednje velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe po tretjem odstavku 270. člena ZPP oziroma četrtem odstavku 298. člena ZPP 1 . Sodišče druge stopnje je zato zavrglo pritožbo tožene stranke zoper I. točko izreka.

5. V ostalem glede II. točke izreka sklepa o zavrnitvi predloga za zavrženje tožbe glede prvotožnika, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijanega sklepa ni sprejela sodnica, ki je sprejela odločitev o zaključku glavne obravnave in ni odločala o vsebini zadeve. Že tožena stranka dopušča možnost, da so podani ″najverjetneje utemeljeni in pravno skladni razlogi, da sodnica, ki je vodila postopek, slednjega ne vodi več″. Iz javno objavljenega 2 Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2022 – čistopis 26. 8. 2022 v točki 2.4. izhaja, da se zadeve, ki so odčrtane kot rešene (razen pomotoma) in po odhodu sodnika z gospodarskega oddelka niso bile predodeljene drugemu sodniku, pa je v spisu potrebno opraviti kakšno procesno dejanje, dodelijo zaradi oprave teh procesnih dejanj vodji oddelka, v njeni odsotnosti ali po njeni odredbi pa namestnici vodje. Na dan odločanja z izpodbijanim sklepom 12. 10. 2022 je bila zadeva odčrtana kot rešena, ker je že bila izdana sodba, sodnica Sabina Zakošek je odšla z gospodarskega oddelka, zadeva ni bila predodeljena drugemu sodniku, zaradi predlogov tožene stranke pa je bilo potrebno opraviti procesno dejanje, zato je lahko o teh odločila vodja oddelka sodnica Romana Gradič. Zaradi tega tožena stranka tudi ni trpela škode oziroma škodljivih posledic odločitve. Tudi ne gre za pravno praznino v 292. členu ZPP in ni bilo poseženo v pravico do pravne varnosti.

6. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo 320. člena ZPP, kar naj bi vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodba še ni postala pravnomočna, saj je bila zoper njo vložena pritožba, o kateri pritožbeno sodišče še ni odločilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je o zadevi že bila izdana sodba z dne 20. 10. 2021, da je bila decembra 2021 vročena strankam, predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika pa je bil podan 20. 7. 2022, torej več kot pol leta po prejemu sodbe. V teh dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika v skladu prvim odstavkom 320. člena ZPP.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu.

8. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklepa VSC III Cpg 49/2022 – izdan v tej zadevi, sodba in sklep VSL I Cp 536/2016.

2 https://www.sodisce.si/okroce/zaposleni/letni_razpored_dela/