Appeal dismissed in small value dispute; appeal against factual findings is inadmissible under ZPP rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 1.525 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Zavezalo ga je tudi k povračilu 301 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženec odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo. V njej opozarja na zmotno ugotovitev dejstev. Večina ugotovitev v sodbi je napačnih. Delovnega naloga za popravilo Clia ni podpisal, listina je neverodostojna. Napačna je ugotovitev, da vozila ni prevzel zaradi neplačila. Razlog je bil v skrajno nestrokovno opravljenem delu in poškodovanem vetrobranskem steklu. Odtujen je bil originalni avtoradio. Pritožnika preseneča, da v obrazložitvi ni omenjeno nenavadno dolgo popravljanje avtomobila, ki je zaradi tega močno zgubilo na vrednosti. Vozilo se je popravljalo več kot leto dni, računa pa niso izdali v njegovi prisotnosti, da bi lahko opozoril na napake. Z vsebino računa in opomina ni seznanjen, kar se po veljavnih pravilnikih tovrstne pošiljke po določenem času ne puščajo v hišnem predalčniku. Vse do vabila na narok tudi ni bil seznanjen z računom, ki je podlaga za izvršbo.

Pritožnik predlaga, da se postopek zoper njega ustavi in se vse ureja z upravičencem A. A.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici. Ta je nanjo podala odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev temeljilo na naslednjih dejanskih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano:

- tožnica je za toženca po delovnem nalogu z dne 15. 4. 2019 opravila storitev popravila avtomobila;

- za opravljeno delo je izstavila račun, št. 2021-0138 z dne 16. 3. 2021;

- znesek opravljene storitve znaša skupaj z 22 % DDV 1.525 EUR;

- toženec je vozilo prevzel marca 2021, potem ko je tožnici posredoval svojo davčno in EMŠO številko;

- računa in opominov za plačilo opravljene storitve ni želel sprejeti;

- toženec je z namenom izogibanja plačilu dolgovane obveznosti spremenil svoj priimek iz B. v C.

7. Dejstveni substrat tožbe, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, utemeljuje uporabo določil Obligacijskega zakonika (OZ) o podjemni pogodbi. Tožnica se je s podjemno pogodbo zavezala za naročnika (toženca) opraviti storitev popravila avtomobila, toženec pa se je zavezal, da ji bo za opravljeno storitev plačal.

8. Toženec v pritožbi izpodbija le ugotovljeno dejansko stanje. Opozarja na zmotno ugotovljena dejstva in pojasnjuje okoliščine v zvezi s popravilom avtomobila. Kot je bilo že zgoraj poudarjeno, v sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do njegovih pritožbenih navedb, s katerimi opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.

9. Neprepričljiva in neizkazana je navedba, da se pošiljke v skladu z veljavnimi pravilniki „po določenem času ne pustijo v hišnem predalčniku“. Iz povratnice, ki je pripeta k pozivu, s katerim je bila tožencu vročena dopolnitev tožbe, izhaja, da mu je bilo pisanje 21. 4. 2022 puščeno v hišnem predalčniku. Tožnik ni konkretizirano zatrjeval, niti dokazal, da temu ni tako.

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).