Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 82/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:I.R.82.2023 AI generated

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to former judge now acting as witness.

Case Number VSRS Sklep I R 82/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendants' request to transfer jurisdiction to another court. The defendants argued that a notary, who was previously a judge at the current court, would be called as a witness, thereby compromising the appearance of impartiality. The court held that this specific circumstance does not affect the perceived neutrality of the proceedings because the notary is not a party to the case.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Transfer of jurisdiction is not warranted by the fact that a former judge of the court will act as a witness, provided the witness is not a party to the proceedings.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction appearance of impartiality former judge witness notary public ZPP 67th article

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa 29. 10. 2021, od pravnega prednika tožencev kupila štiri parcele v katastrski občini ... Prodajalec je manj kot mesec dni po sklenitvi prodajne pogodbe umrl, ne da bi pred tem kupki izstavil zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice pri kupljenih nepremičninah na njeno ime. Izstavitev take listine zato tožnica zahteva od njegovih dedičev.

2. Na naroku za glavno obravnavo 15. 5. 2023 sta toženca predlagala prenos krajevne pristojnosti s stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Lendavi na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog sta utemeljila s trditvami, da je prodajna pogodba nična, ker prodajalec v času njene sklenitve ni bil poslovno sposoben in ker je oderuška, poleg tega pa je tožnica ravnala nepošteno ob aktivni pomoči notarke A. A., ki je vložila predlog za vknjižbo predznambe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v tožničino korist, pri čemer je sodišču zamolčala smrt prodajalca. Za odločitev o zahtevku bo pomembna ocena ravnanja notarke, ki je bila v preteklosti predsednica Okrajnega sodišča v Lendavi in je bila nadrejena sodnici, ki zadevo obravnava, zaradi njune povezave pa bo videz nepristranskosti sodišča okrnjen do te mere, da se utemeljeno zahteva sodničina izločitev in zadeva odstopi v reševanje drugemu sodišču, kjer videz nepristranskosti, ugled sodišča in zaupanje v njegovo delo ne bodo okrnjeni.

3. Tožnica je prenosu krajevne pristojnosti nasprotovala.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Med druge tehtne razloge, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, ne spadajo dejstva, ki se tičejo veljavnosti prodajne pogodbe, sklenjene izven sodišča. Je pa drug tehten razlog v smislu prej navedene zakonske določbe zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja. Ta se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Videz nepristranskosti sodišča bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Ni torej pomembno le, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, temveč je pomembno, da se to odraža tudi navzven. Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.

7. Ker razlogi za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz 67. člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog tožencev zavrnilo.