Supreme Court designates Okrajno sodišče na Vrhniki as competent court for declaring a missing Slovenian citizen dead.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

[JEDRO]

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagatelja v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče na Vrhniki. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj je na Okrajno sodišče na Vrhniki vložil predlog za razglasitev pogrešanca za mrtvega.

2. Okrajno sodišče na Vrhniki Vrhovnemu sodišču predlaga, naj v skladu z šestim odstavkom 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določi krajevno pristojno sodišče v tej zadevi. Navaja, da iz zemljiške knjige izhaja, da je pogrešani vpisan kot lastnik nepremičnin v katastrski občini 2006 Zabočevo. Po pridobljenih podatkih je znan datum njegovega rojstva (rojen je bil v letu 1857), ime njegove matere ter da je leta 1891 odšel v Ameriko. O pogrešanem ni podatkov glede kraja in datuma njegove smrti, njegovem zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču, prav tako ne o njegovem državljanstvu.

Odločitev o predlogu

3. Za odločanje v tej nepravdni zadevi zaradi razglasitve pogrešanega za mrtvega se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

4. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v katastrski občini 2006 Zabočevo.

5. Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča oziroma pravo začasnega bivališča; če tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije izjemoma ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešanec (nasprotni udeleženec) zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

6. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagatelja v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče na Vrhniki. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. 1

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 144/2022 z dne 19. 10. 2022, I R 13/2022 z dne 16. 2. 2022, I R 135/2022 z dne 5. 10. 2022.