Appeal dismissed; land registry court correctly rejected erasure request without death certificate under ZZK-1.43.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper takšno odločitev pa zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zemljiškoknjižno sodišče je zavrglo predlog predlagateljice A. A., s katerim je predlagala izbris izvedene pravice - vknjižene služnosti stanovanja, v korist imetnice B. B. Tako je ravnalo, ker predlagateljica predlogu ni priložila nobene listine, ki bi bila podlaga za predlagani izbris. V zadevi je pripeta samo obrazložitev predloga, kjer je navedeno, da je bila B. B. ob sklepanju pogodbe z dne 16. 6. 1914 najmanj polnoletna in posledično danes stara najmanj 123 let ter je po naravnem zakonu nemogoče, da bi bila še živa. Predlagateljica je zoper odločitev sodišča ugovarjala. Sodišče je njen ugovor zavrnilo.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je v ugovoru natančno navedla razloge, zaradi katerih bi moralo biti njenemu ugovoru ugodeno. Ni v skladu z načelom ekonomičnosti in sorazmernosti od stranke zahtevati, da sproži postopek razglasitve imetnice za mrtvo samo zato, da bo zadoščeno restriktivni in uradniški razlaga Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), saj le to upoštevaje splošno znana dejstva ni potrebno. Listina iz prvega odstavka 43. člena ZZK-1 predstavlja le dokazno sredstvo. Da imetnica pravice ni več živa, je splošno znano in tega ni treba dokazovati. Določbe Zakona o pravdnem postopku je treba upoštevati kljub formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, na katero se sklicuje zemljiškoknjižno sodišče. Opozarja na judikat, ki pritrjuje zgoraj navedenemu stališču (CDn 74/2015).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljici je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, ki zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Predlogu za glavni vpis 1 mora biti priložena listina, kije podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ZZK-1 določa, da pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino (30. člen ZZK-1). Za konkreten primer ZZK-1 kaj takega ne določa. S tem povezane določbe ZZK-1 so v razmerju do ZPP specialne. Sodišče jih je dolžno upoštevati.

5. V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper' takšno odločitev pa zavrnilo. Drugačno pravno naziranje pritožbe je zmotno. Navedbe, da je nesorazmerno zahtevati od stranke, da pred predlaganim vpisom sproži postopek za razglasitev imetnice za mrtvo, so tudi sicer pavšalne in nekonkretizirane. Tudi na citirani judikat se pritožba ne more uspešno sklicevati. Ne gre za usklajeno sodno prakso, temveč za nekaj let staro odločitev v specifični zadevi (izbris užitka terjatve).

6. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Kot je to v konkretnem primeru; 39. člen ZZK-1.