Appeal allowed; first instance court violated right to be heard by deciding on new creditor submissions without prior notification.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka in v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi glede rubeža in prenosa denarne terjatve (plače oziroma drugih denarnih prejemkov) dolžnice, ki jo ta prejema pri dolžnikovem dolžniku, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrglo, v ostalem pa je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da dolžnica sama trpi svoje stroške ugovornega postopka in da mora upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 597,31 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje (II. točka izreka).

2. Dolžnica po pooblaščencu navedeni sklep sodišča prve stopnje pritožbeno izpodbija v zavrnilnem delu I. točke izreka in v stroškovni odločitvi (II. točka izreka) ter uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne.

Izpostavlja, da ni prejela odgovora upnika na ugovor in se zato do navedb upnika ni mogla izjasniti. Ker so bile navedbe v odgovoru na ugovor ključne za odločitev, sta bili kršeni njeni pravici do sodelovanja v postopku in do izjave o navedbah upnika. V izpodbijanem sklepu se sodišče sklicuje na vstop upnika v zadevi I 3518/2006, vendar ima vstop upnika pravni učinek le v navedeni zadevi, ne pa v obravnavani. Vztraja, da prehod terjatve na upnika ni izkazan, ker davčna številka, za katero sploh ni izkazano, da se nanaša na dolžnico, ne izkazuje prehoda terjatve. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je izkazan prehod terjatve iz Pogodbe o deviznem kreditu št. 40429/44, ni pa nobene obrazložitve, zakaj je bila prenesena tudi terjatev iz izvršilnega naslova, tj. sklepa I 3518/2006 z dne 15. 5. 2008, saj se navedeni sklep ne omenja v pogodbi o prenosu terjatve. S sklepom o izvršbi I 3518/2006 je zajeta menična terjatev in ne terjatev iz naslova Pogodbe o deviznem kreditu št. ... Takšna menična terjatve ima popolnoma svojo abstraktno usodo. Upnik ni izkazal prehoda menične terjatve. Z izpodbijanim sklepom se zmotno ugotavlja, da je izkazan prehod terjatve na upnika, ki niti ne trdi, da je prevzel menično terjatev. Terjatev upnika iz Pogodbe o deviznem kreditu št. ... je poleg tega že zdavnaj zastarala, ker ni bila predmet sodnega spora. Upnik tudi neutemeljeno obračunava obresti in zvišuje vrednost spora ter neutemeljeno ponovno vlaga izvršbo, čeprav ima v teku izvršbo. Z vlaganjem ekonomično neupravičenih predlogov za izvršbo upnik samo povečuje stroške izvršbe brez upanja na poplačilo, zato v skladu z določili ZIZ ni upravičen do plačila nepotrebnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja pravnomočen in izvršljiv sklep Okrajnega sodišča v Celju I 3518/2006 z dne 15. 5. 2008.

6. Dolžnica pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prejela odgovora na ugovor. Po podatkih v spisu je dolžnica odgovor na ugovor prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom.

7. ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev v vsakem primeru lahko opusti. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010 zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve. 1 Ustava od sodišč ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov omogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka, do očitno pravno nepomembnih ali neutemeljenih navedb nasprotnika in do vlog, ki ne vsebujejo ničesar novega. Vse preostale vloge pa mora sodišče prve stopnje, še posebej, če nanjo opre svojo odločitev, 2 vročiti nasprotni stranki v sodnem postopku in ji določiti primeren rok za izjavo o navedbah v tej vlogi. S tem se varuje bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se izjavi tako o dejanskih kot tudi pravnih vidikih zadeve. Stranka ima pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu, in lahko vpliva na odločitev sodišča, in to že v postopku na prvi stopnji.

8. Pravilno namreč dolžnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev v zvezi z dolžničinim ugovorom oprlo na trditve, ki jih je upnik navedel šele v odgovoru na ugovor. Kot izhaja iz podatkov spisa, je upnik glede ugovora dolžnice, da ni izkazal, da se v tem postopku izterjevana terjatev nanaša na dolžnico, v odgovoru na ugovor navedel, da je dolžnica v pogodbi o prenosu terjatve identificirana z davčno številko, prav tako pa je glede ugovora zastaranja navedel, da izvršilni postopek I 3518/2006 še ni pravnomočno končan, zato zastaralni rok še ni začel teči, česar pa ni navedel v predlogu za dovolitev izvršbe. V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja. Z navedenim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

9. Ker je bilo potrebno že iz tega pritožbenega razloga pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu I. točke izreka glede zavrnitve ugovora in v II. točki izreka glede stroškovne odločitve razveljaviti, zadevo pa v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), se pritožbeno sodišče posebej ne opredeljuje do preostalih pritožbenih navedb, s katerimi dolžnica še izpodbija sklep sodišča prve stopnje.

10. Pred ponovno odločitvijo o ugovoru dolžnice bo sodišče prve stopnje moralo dolžnici določiti rok za izjavo o navedbah upnika v odgovoru na ugovor.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj točko 10 obrazložitve navedene odločbe.

2 Kot je to storilo v konkretnem primeru; glej nadaljnjo obrazložitev.