Appeal dismissed; home detention cannot replace mandatory psychiatric treatment safety measure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a ruling that rejected replacing a mandatory psychiatric treatment order with home detention. The appellant argued home detention was sufficient, but the court held it is merely an execution method for prison sentences, not a substitute for protective safety measures. Consequently, the original psychiatric order remained valid and the appeal was rejected as unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku (ZKP); Zakon o sodnih taksah (ZST-1): Home detention constitutes only a method of executing a prison sentence and cannot replace a safety measure of mandatory psychiatric treatment and protection in a health facility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba A. A. se kot neutemeljena zavrne.
II. Pritožnika se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5777/2018 z dne 13. 6. 2022 kot prepozno zavrglo (I. točka izreka sklepa), prav tako je pod II. točko izreka sklepa kot nedovoljen zavrglo predlog A. A. za nadomestitev varnostnega ukrepa s hišnim priporom (pravilno: zaporom).
2. Zoper takšen sklep se je A. A. pritožil z laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz pritožbe je razbrati, da se pritožnik ponovno zavzema za nadomestitev varnostnega ukrepa s hišnim „priporom“, saj da ne potrebuje nobenega zdravljenja in da je to zanj edina rešitev. Ob tem navaja, da bi se lahko hišni „pripor“ izvrševal pri njemu doma.
5. Pritožniku ni mogoče pritrditi. Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil A. A. izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 5777/2018 z dne 15. 6. 2018. Nadalje je bilo v dosedanjem postopku še večkrat odločeno, da ta varnostni ukrep ostane v veljavi, nazadnje s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5777/2018 z dne 13. 6. 2022. Tako pritožbene navedbe, da A. A. ne potrebuje zdravljenja, ne morejo biti uspešne.
6. Izpodbijani sklep je tako po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo, ki glede I. točke izpodbijanega sklepa ni obrazložena, in ob tem, ko tudi ni bilo zaslediti kršitev, ki jih sodišče druge stopnje ugotavlja po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7. Pritožbeno sodišče je A. A., upoštevaje njegove premoženjske razmere, kot so bile ugotovljene v postopku na prvi stopnji, oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s petim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1).