Court dismisses appeal against fine for failing to provide tax documents to authorities.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the appeal filed by a legal entity and its responsible person against a fine for failing to submit requested tax documents. The appellants argued that the lower court failed to conduct a proper investigation and that the fine was disproportionate since no actual tax loss was proven. The court rejected these claims, ruling that the obligation to provide documents is absolute and that the fine is appropriate regardless of whether a specific tax assessment was finalized.
Legislator headnote
AI generatedZFU 95. člen 1. pr. odst. 2.; ZP-1 15. člen 1. pr. odst. 2.; The court established that the obligation to provide documents to tax authorities is absolute and the associated fine is proportionate even without proven material damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Storilca morata plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba v znesku 300,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 127,50 EUR.
[JEDRO]
Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona. Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo storilcev za sodno varstvo zoper plačilni nalog Finančne uprave RS, Finančnega urada Dravograd št. DT 71010-2523/2022-1 z dne 21.3.2022.
2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev postopka, napačne uporabe materialnega prava in zaradi odločitve o stroških postopka po svojem zagovorniku pritožujeta oba storilca. Najprej očitata sodišču, da v sodbi ni navedb o izvedenih dokazih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Še posebej, ker sodišče ni izvedlo naroka in ni zaslišalo domnevnega kršitelja in predlagane priče A. A. - računovodje, saj je kršitelj zatrjeval, da ni prejel poziva na izročitev dokumentacije. Vročitve so bile namreč opravljene računovodji in bi iz njih zato moralo izhajati, kdo je prevzemnik. Ni jasno, o katerih elektronskih povratnicah v spisu govori sodba. Ker kršitelj poziva ni prejel, tudi ni mogoče govoriti o njegovi subjektivni odgovornosti za prekršek. Za očitani prekršek je neposredni storilec odgovorna oseba, ni mogoče odgovornosti odgovorne osebe temeljiti na drugem odstavku 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Paradoksalen je zaključek, da naj bi škodljiva posledica nastala že s tem, ko ni bila predhodno predložena dokumentacija, če pa sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da je bil s strani FURS sploh zaključen kakšen nadzorni postopek in da bi bila ugotovljeno kakšno oškodovanje. Kršitelja ne moreta dokazovati negativnega dejstva, to je neobstoja odmernih davčnih odločb. Zato se pokaže, da je bila zahteva FURS povsem nepotrebna, kaznovanje za neodzivnost pa nesmiselno, saj FURS ni nadaljeval s kakšnim postopkom. Kaznovanje je zato nesorazmerno. Najmanj pa so podane olajševalne okoliščine pri odmeri kazni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona 1 . Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.
5. Drži pritožbena navedba, da je pogoj za prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU, da je zavezanec s pozivom seznanjen. V predmetni zadevi je šlo za pisni poziv z dne 21.12.2021, to je poziv, ki je bil tega dne skladno z določbo 85.a člena Zakona o davčnem postopku odložen v portalu eDavki za pravno osebo Piranesi (in ne za kakršnokoli računovodsko družbo). V zahtevi za sodno varstvo sta storilca trdila, da na dan 6.1.2022 storilcu ni bil vročen noben dokument FURS in v zvezi s tem predlagala izpis dokumentov, vročenih na dan 6.1.2022. V zahtevi za sodno varstvo sta sicer predlagal tudi zaslišanje odgovorne osebe in priče, vendar tega dokaznega predloga nista obrazložila na način, da bi sodišče sploh lahko presojalo, ali je predlog utemeljene. Sodišče zato ni kršilo postopka, ker ni zaslišalo odgovorne osebe in priče. Tudi sicer se prekršek nanaša na poziv, ki je bil v portalu eDavki odložen 21.12.2021, zato vprašanje, ali je pravna oseba 6.1.2022 prejela kakšno pisanje, za ta postopek ni relevantno. Obvestilo o vročitvi vsebuje tudi opozorilo, da bo dokument štel za vročenega s pretekom 15. dne od dneva, ko je bilo sporočilo odloženo, če ga v tem času ne bo prevzel 2 . Kot datum vročitve torej šteje 5.1.2022. Povedano potrjuje tudi izpis iz portala eDavki, ki sta ga storilca sama priložila zahtevi za sodno varstvo, kar pomeni, da sta z dejstvom, da je bil 21.12.2021 na portal zanju odložen dokument, ki je bil vročen s fikcijo, očitno seznanjena in z navedbami, da ne vesta, o katerih elektronskih povratnicah govori sodišče, ne moreta uspeti. Fikcija vročitve pa pomeni, da se šteje, da je bila pravna oseba s pozivom seznanjena 3 . Ker pravna oseba na poziv ni reagirala, so podani tako objektivni kot subjektivni znaki prekrška.
6. Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU lahko stori samo pravna oseba (ne pa tudi fizična oseba). Po določbi tretjega odstavka 95. člena ZFU pa se za prekršek iz 2. točke prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Njena odgovornost zato temelji na prvem (in ne na drugem) odstavku 15. člena ZP-1.
7. Prekrškovni organ je odmeril najnižjo možno globo za očitana prekrška. V zadevi ni podana nobena okoliščina, ki bi utemeljevala omilitev kazni po šestem odstavku 26. člena ZP-1. Prekrškovni organ je v pozivu navedel razlog, zaradi katerega zahteva dokumente. Vprašanje, ali se je davčni postopek končal z ugotovitvijo kakšne davčne obveznosti pravne osebe pa za odločanje o prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ni pomembno.
8. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji dostavek 163. člena ZP-1).
9. Pritožnika morata na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba 300,00 EUR, odgovorna oseba pa 127,50 EUR.
1 Uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja. Oseba na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov.
2 Redno pregledovanje portala eDavki je dolžnost davčnih zavezancev.
3 Sodna odločba, na katero se v pritožbi sklicujeta pritožnika, je bila izdana ob drugačnem dejanskem stanju (pravna oseba je imela pooblaščenca za vročitve, ki je ni obvestil o prejeti pošiljki) in je zato sklicevanje nanjo neutemeljeno.