Civil court ruled jurisdiction lies with district court, not regional court, for guardianship proceedings initiated by lower court.

Za sojenje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

[JEDRO]

Iz predloga okrajnega sodišča za odločitev v sporu o pristojnosti izhaja napačno stališče, da bi moralo o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odločiti okrožno sodišče v pravdnem postopku, v katerem se je postavilo vprašanje procesne sposobnosti osebe. Takšno stališče naj bi izhajalo iz komentarja ZNP-1, v katerem je navedeno, da sodišče lahko ob obravnavanju predloga v predlagalnem nepravdnem postopku začne še postopek po uradni dolžnosti in da bo v obeh primerih zakoniti sodnik on sam. Tak primer torej ni enak obravnavanemu. V obravnavani zadevi je okrožno sodišče (torej drugo stvarno pristojno sodišče) v pravdnem postopku ugotovilo obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da oseba ni sposobna brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi. Zato je na okrajno sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje v teh zadevah, naslovilo pobudo za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Krškem je z dopisom pozvalo Okrajno sodišče v Krškem, da začne postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Navedlo je, da je bilo v pravdnem postopku I P 22/2021 izdelano izvedensko mnenje glede procesne sposobnosti pravdne stranke A. A., iz katerega izhaja, da zaradi hude oblike duševne motnje ni sposoben ustrezno varovati svojih pravic v sodnih in upravnih postopkih. Okrajno sodišče v Krškem je zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Krškem, ker je štelo, da je za odločanje v tem sodnem postopku pristojen sodnik okrožnega sodišča, ki je sodil v pravdni zadevi. Navedlo je, da zadeve ne more obravnavati, ker je v tem primeru ne bi obravnaval zakoniti sodnik. Navedlo je še, da „kadar se sodnik, ki že vodi nek postopek, odloči začeti drug nepravdni postopek, je zakoniti sodnik on sam“. Pri tem se je sklicevalo na komentarja Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) 1 ter Zakona o pravdnem postopku (ZPP) 2 . Okrožno sodišče v Krškem je odgovorilo, da ni stvarno pristojno za vodenje tega nepravdnega postopka, da se zoper osebo vodi več postopkov, v katerih je udeležena kot stranka in da je smotrno, da se izpelje redni postopek postavitve pod skrbništvo in zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Krškem. To je sprožilo spor o pristojnosti.

2. Za odločanje v tem postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

3. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) 3 v 10. členu glede stvarne pristojnosti sodišča določa, da je za vse nepravdne postopke na prvi stopnji pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Ker postopkov postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ni med taksativno naštetimi postopki kot izjemami, za katere ZNP-1 izrecno predvideva stvarno pristojnost okrožnega sodišča (drugi odstavek 10. člena ZNP-1), so za te postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.

4. V določilu tretjega odstavka 57. člena ZNP-1, pa je določeno, da mora (okrajno) sodišče začeti postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Prav za tak primer gre v obravnavani zadevi.

5. Iz predloga okrajnega sodišča za odločitev v sporu o pristojnosti izhaja napačno stališče, da bi moralo o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odločiti okrožno sodišče v pravdnem postopku, v katerem se je postavilo vprašanje procesne sposobnosti osebe. Takšno stališče naj bi izhajalo iz komentarja ZNP-1, v katerem je navedeno, da sodišče lahko ob obravnavanju predloga v predlagalnem nepravdnem postopku začne še postopek po uradni dolžnosti in da bo v obeh primerih zakoniti sodnik on sam. 4 Tak primer torej ni enak obravnavanemu. V obravnavani zadevi je okrožno sodišče (torej drugo stvarno pristojno sodišče) v pravdnem postopku ugotovilo obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da oseba ni sposobna brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi. Zato je na okrajno sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje v teh zadevah, naslovilo pobudo za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Pri tem je treba poudariti, da v ospredju skrbništva ni zgolj skrb za nastopanje v pravnih postopkih. Po spremenjeni ureditvi skrbništva v Družinskem zakoniku (DZ) 5 je postavitev osebe pod skrbništvo ukrep, ki ga mora država sprejeti, da se osebi s kognitivnim ali psihosocialnim primanjkljajem zagotovi enako dostojanstvo in iz njega izvirajočo pravico, da samostojno odloča o sebi in živi življenje po lastnih predstavah kakor vsaka oseba, pri tem pa je postavitev skrbnika tista oblika podpore, ki jo te osebe potrebujejo, da bodo lahko to svojo pravico dejansko uresničile. 6 V zakonu je določeno, da je za odločanje o tem ukrepu funkcionalno usposobljeno okrajno sodišče v nepravdnem postopku.

6. Glede na navedeno je za odločanje v tem postopku stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem, zato je Višje sodišče v Ljubljani na podlagi določb prvega odstavka 24. člena in 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) 7 odločilo kot v izreku tega sklepa.

1 Kraljić S. et al., Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, Založba WD 2022, stran 38-42.

2 Ude L. et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV 2005, stran 333-336.

3 Uradni list RS, št. 16/19.

4 ZNP-1 s komentarjem, str. 41, opomba 57.

5 Uradni list RS, št. 15/17.

6 Orehar Ivanc M., Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 20.

7 Uradni list RS, št. 10/17.