Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 1109/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.1109.2023 AI generated

Appeal allowed; first-instance court erred by ruling on costs without a timely party request under ZPP s. 163.

Case Number VSL Sklep IV Cp 1109/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court set aside the first-instance court's decision on legal costs because the opposing party had never formally requested their reimbursement. The appellant argued that costs must be specifically claimed and declared within the proceedings, citing procedural rules. The court agreed, ruling that the first instance violated procedural requirements by deciding on costs without a timely request, thereby invalidating that specific portion of the lower court's judgment.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 163. člen; ZNP-1 42. člen; ZPND 22.a člen: Costs of proceedings must be specifically claimed and declared by a party within the proceedings; a court decision on costs rendered without such a request violates procedural rules and is subject to appeal.

Keywords

AI generated
procedural request legal costs ZPP s. 163 ZNP-1 ZPND appeal court set aside decision

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Kot izhaja iz podatkov spisa, nasprotna udeleženka do izdaje izpodbijanega sklepa ni zahtevala povrnitve stroškov postopka. Tega ni storila v nobeni od pripravljalnih vlog, pa tudi ne na naroku, na katerem je sodišče zadevo zaključilo. Sodišče prve stopnje je odločitev o povračilu stroškov postopka torej sprejelo brez pravočasne zahteve udeleženke in brez opredeljene priglasitve, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND, ki je vplivala na pravilnost odločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izrek ukrepov po ZPND (I. točka izreka) in sklenilo, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki plačati njene stroške postopka, pri čemer bo njihova višina odmerjena s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo predlagatelj, ki opozarja, da nasprotna udeleženka ni zahtevala povračila stroškov postopka. Ti morajo biti specificirani in pravočasno priglašeni. Ne glede na določbo 22. a člena ZPND si sodišče ne more pridržati odločitve o stroških s posebnim sklepom, saj o glavni stvari ni odločalo zunaj obravnave. Pri odločanju bi moralo uporabiti kriterije iz 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Čeprav predlagatelj ne vlaga pritožbe zoper I. točko izreka sklepa, opozarja na nevarno sodno prakso sojenja na podlagi vtisa, brez širšega razumevanja nasilja v družini. Pričakovanje po objektivizaciji znakov obstoja nasilja v družini pomeni zanikanje protipravnosti in koncepta, kot ga ureja Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Sodišče, ki ima polno jurisdikcijo, se ne more sklicevati na morebitne (ne)sprožene upravne postopke v zvezi z zatrjevano pristranskostjo ene od delavk CSD. Dokazna ocena je pomanjkljiva in zaključki pavšalni. Sojenje, ki je posledica osebne prepričanosti in predsodkov ter vtisov razpravljajočega sodnika, vodi v diskriminatorno obravnavo žrtev nasilja in sekundarno viktimizacijo in bi zato moralo biti podvrženo širši presoji.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker predlagatelj izrecno poudarja, da se pritožuje zgolj zoper stroškovno odločitev iz II. točke izreka sklepa, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih očitkov, povezanih z neizpodbijano odločitvijo o glavni stvari (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, in 22. a členom ZPND).

6. Tako ZPND kot ZNP-1 ne vsebujeta posebnih določil v zvezi s priglasitvijo stroškov postopka, temveč določata zgolj kriterije porazdelitve stroškovnega bremena. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da mora sodišče pri odločanju o povračilu stroškov postopka smiselno uporabiti določila o stroških postopka, kot jih ureja ZPP. Ta v 163. členu določa, da sodišče odloči o povrnitvi stroškov na določeno zahtevo stranke, v kateri morajo biti stroški opredeljeno navedeni. Zahteva mora biti podana najkasneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, kasneje pa zgolj, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja.

7. Kot izhaja iz podatkov spisa, nasprotna udeleženka do izdaje izpodbijanega sklepa ni zahtevala povrnitve stroškov postopka. Tega ni storila v nobeni od pripravljalnih vlog, pa tudi ne na naroku, na katerem je sodišče zadevo zaključilo. Sodišče prve stopnje je odločitev o povračilu stroškov postopka torej sprejelo brez pravočasne zahteve udeleženke in brez opredeljene priglasitve, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22. a členom ZPND, ki je vplivala na pravilnost odločitve.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22. a členom ZPND. Ob tem se ni opredeljevalo do stroškovnika, ki ga je nasprotna udeleženka vložila po izdaji izpodbijanega sklepa, saj je predložen izven časovnih meja preizkusa pritožbe. Dodaja le, da ne gre za primer, ko bi sodišče zadevo zaključilo, ne da bi udeleženca to lahko pričakovala in brez izvedene obravnave, zato je zahteva za povrnitev stroškov postopka prepozna.

9. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju kriterija prostega preudarka presodilo, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predmet pritožbenega preizkusa je bila namreč zgolj stroškovna odločitev, zato je pritožbeno sodišče izhajalo iz temeljnega načela nepravdnega postopka, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.