Administrative court dismisses appeal due to lack of reasoning on fee schedule selection in free legal aid decision.

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 720/2019 z dne 10. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organ v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 720/2019 z dne 18. 3. 2019 v višini 80,30 EUR. Navedeni znesek se poveča še za 22% DDV in skupno znaša 97,97 EUR. Višji zahtevek je zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka navaja, da je bila upravičencu A. A. z odločbo Bpp 720/2019 z dne 18. 3. 2019 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu I K 16531/2016. Tožnik je toženki pravočasno vrnil originalno napotnico z listinami o opravljenih storitvah in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada in potrebni izdatki v skupni višini 174,84 EUR. Toženka je tožniku po tar. št. 46/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznala nagrado za opravljene izvensodne storitve v času od 25. 3. 2019 do 2. 3. 2020 v skupnem trajanju do dveh ur in pol v višini 125 točk (5 x 25 točk za vsake pol ure izvensodnih opravil). Na podlagi 11. člena OT je toženka priznala še izkazan izdatek za oddano priporočeno poštno pošiljko v višini 2,75 EUR in potrebne izdatke za 17 fotokopij v višini 2,55 EUR. Nagrada in potrebni izdatki skupaj z DDV znašajo 97,97 EUR.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Toženka tožniku ni priznala stroškov v višini 100 točk po tar. št. 39/1 OT za zahtevnejše pravno mnenje podano dne 25. 3. 2019, kot tudi ne stroškov v višini 50 točk po tar. št. 39/3 za 6 kratkih e-mailov podanih istega dne. Tožniku niso bili priznani tudi stroški v višini 40 točk za 5 kratkih e-mailov poslanih 26. 3. 2019 po tar. št. 39/4 ter po 20 točk za e-mail poslan upravičencu 29. 3. 2019 oz. 14. 8. 2019. Po mnenju tožnika je e-mail dopis in se zato uporablja tar. št. 39 in ne 46, saj ne gre za storitve odvisne od porabljenega časa. E-mail je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko je pisno pravno mnenje. Gre le za dopis poslan po e-pošti in ne po klasični pošti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo toženke Bpp 720/2019 z dne 18. 3. 2019 upravičencu A. A. dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu I K 16531/2016, ter da je tožnik pravočasno priglasil stroške postopka.

7. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

8. V predmetni zadevi je sporna odmera stroškov nudenja BPP, in sicer je sporno, ali je toženka pravilno odmerila in izplačala stroške tožniku za nudenje BPP, za opravljene izvensodne storitve v času od 25. 3. 2019 do 2. 3. 2020 v obliki telefonskih pogovorov in elektronskih dopisov po tar. št. 46 OT. Tožnik je namreč mnenja, da gre v primeru posvetov, mnenj in pisnih pravnih mnenj za storitve, za katere se nagrada odmeri po tar. št. 39 OT, na podlagi katere je tudi priglasil stroške.

9. Pri tar. št. 46 OT gre za vrednotenje storitev, katerih vrednost ni izrecno določena v tarifi, pri čemer gre za storitve, ki so odvisne od porabljenega časa. Uporaba tar. št. 39 OT pa pride v poštev, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Posebej so med drugim ovrednoteni posveti, nasveti in mnenja (1. točka tar. št. 39 OT), pregled spisov, listin in druge dokumentacije ter sestava poročila o pregledu (2. točka tar. št. 39 OT), obrazloženi dopisi (3. točka tar. št. 30 OT), kratki dopisi in obvestila (4. točka tar. št. 39 OT).

10. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da je toženka tožniku za opravljene izvensodne storitve odmerila nagrado po tar. št. 46/1 OT. Razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev toženke, izpodbijani sklep ne vsebuje. Po določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora obrazložitev akta obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihovih navedb o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opisa odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu. Zgolj citiranje materialnopravne določbe, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom, namreč ne omogoča preizkusa zakonitosti odločitve.

11. Sodišče tako ugotavlja, da je organ pri svojem odločanju kršil pravila postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Zato je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj, sledeč stališčem sodišča, o tožnikovem predlogu ponovno odloči.

12. Stroškovnemu zahtevku tožnika je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu priznalo stroške po prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik), saj ga v tem sporu ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, temveč je tožbo vložil sam.

13. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 1211/2020-9 z dne 22. 12. 2022.