Appeal allowed; first-instance court violated procedure by issuing default judgment after settlement finalized. Dismissed.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje, kot tudi pritožbeno sodišče, morata med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Zamudna sodba je bila izdana 28. 3. 2022, torej po izvršenem vpisu tožnice v zemljiško knjigo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava, oziroma, ker je takšno pravno relevantno dejstvo spregledalo, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec v 15 dnevnem roku overiti svoj podpis na pogodbi o razdružitvi solastnega premoženja, sklenjeni med pravdnima strankama, sicer bo takšno listino nadomestila sodba.

2. Zoper navedeno zamudno sodbo je toženec vložil pravočasno laično pritožbo. Navaja, da je med strankama tekel še ločen postopek glede motenja posesti, v katerem je bila dne 10. 1. 2022 sklenjena sodna poravnava. Trdi, da poravnava ni bila realizirana, saj bi bila v tem primeru zamudna sodba brezpredmetna.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrženje pritožbe zaradi manjkajočih pritožbenih razlogov oziroma njeno zavrnitev, ker uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče mora izpodbijano odločitev preizkusiti v mejah v pritožbi navedenih razlogov in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava ter absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP 1 , med drugim tudi, ali je bilo morda odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda, ali o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki v sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II P 1423/2018 dne 10. 1. 2022, uredili (vse) medsebojne odprte zadeve. Med drugim sodna poravnava zajema tudi zemljiškoknjižna dovolila pravdnih strank za prenos solastnih deležev na parcelah št. 478/10 in 478/11, obe k. o. ... in posledično razdružitev solastnine. Na podlagi sodne poravnave se je tožnica 22. 3. 2022 vpisala v zemljiško knjigo kot izključna lastnica parcele št. 487/10. Tako je cilj, ki ga je zasledovala s predmetnim tožbenim zahtevkom, dosegla.

Sodišče prve stopnje, kot tudi pritožbeno sodišče, morata med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Zamudna sodba je bila izdana 28. 3. 2022, torej po izvršenem vpisu tožnice v zemljiško knjigo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava, oziroma, ker je takšno pravno relevantno dejstvo spregledalo, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na ugotovljeno kršitev in dejstvo, da tožnica nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP).

8. Če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženec stroškov postopka ni priglasil, tožnica pa je v celoti propadla, zato svoje pravdne in pritožbene stroške nosi sama (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.