Appeal dismissed; extension of domestic violence protection order upheld based on risk of recurrence and proportionality.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tretji odstavek 19. člena ZPND določa, da lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen, sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače.

Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja potrebnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

Za izrek podaljšanja ukrepov ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, temveč je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo verjetnost ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi vrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno sledilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu z izpodbijanim sklepom za 6 mesecev podaljšalo ukrepe, ki so mu bili izrečeni s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem II N 80/2022 z dne 13. 5. 2022 (I. točka), ter sklenilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita svoje stroške nepravdnega postopka, ki so jima nastali v zvezi s podaljšanjem ukrepov (II. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 .

Meni, da podaljšanje izrečenega ukrepa ni potrebno niti zakonito. Nasprotni udeleženec prvotno izrečenega ukrepa ni nikoli kršil ter se nima namena srečevati s predlagateljico. 9. maja 2022 je nasprotni udeleženec tudi odstranil svoje stvar z bivališča na naslovu A. Očitno je, da mu želi predlagateljica na takšen način onemogočiti stike z otroki, saj jih dejansko glede na izrečeni ukrep ne more prevzeti, ker se na 150 metrov ne sme približati naslovu, kjer otroci živijo. Nasprotni udeleženec ni nikoli udaril predlagateljice ali bil do nje fizično oziroma psihično nasilen. V konkretni zadevi bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok zaradi nasprotujočih si stališč udeležencev. Nasprotni udeleženec bi moral imeti pravico, da se izjasni glede vseh dejstev, predlagateljica pa bi morala pojasniti, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečeni ukrep.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Tretji odstavek 19. člena Zakon o preprečevanju nasilja v družini 2 določa, da lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen, sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače.

5. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Pritožniku ni bila kršena pravica do izjave, saj se je do navedb predlagateljice in predlaganih dokazov izjasnil v odgovoru na predlog z dne 12. 5. 2023. Sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno razpisati naroka, ker niti predlagateljica niti nasprotni udeleženec v dokaz svojih navedb nista predlagala svojega zaslišanja oziroma zaslišanja morebitnih prič, temveč sta predlagala le listinske dokaze.

7. Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja potrebnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

8. S stopnjo verjetnosti ugotovljeno protipravno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki je vrh doseglo dne 15. 3. 2022 predstavlja hud poseg v življenje predlagateljice, zaradi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča življenjsko in logično, da se predlagateljica boji nasprotnega udeleženca ter da se počuti ogroženo, kar navsezadnje izhaja tako iz mnenja Centra za socialno delo X z dne 26. 4. 2023 (priloga A8), kot tudi mnenja psihologa, kjer je navedeno, da predlagateljica zaradi dogodka z dne 15. 3. 2022 svojo situacijo doživlja kot izrazito obremenjujočo, saj se ji je po dogodku razvila posttravmatska stresna motnja z visoko izraženo anksiozno depresivno simptomatiko, abolijo, anhedonijo, z občutji brezupa in krivde (priloga A5 do A6).

9. Predlagateljica se torej še vedno počuti ogroženo s strani nasprotnega udeleženca, izkazana pa je tudi možnost, da lahko pride v primeru srečevanja in skupnega bivanja v nepremičnini zadnjega skupnega prebivališča do ponovnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca do predlagateljice, kar zadostuje za pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o podaljšanju ukrepa za čas šestih mesecev. Da je nasprotni udeleženec nekritičen do svojega preteklega nasilnega ravnanja ter da izrečen ukrep ni dosegel svojega namena, izhaja tudi iz njegove pritožbene navedbe, da je bil ves dogodek sprovociran s strani predlagateljice, ki ga je načrtno želela spraviti iz stanovanja na naslovu A., kar dodatno utrjuje potrebnost izreka podaljšanja ukrepov.

10. Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno tudi pojasnilo, da za izrek podaljšanja ukrepov ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, temveč je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo verjetnost ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi vrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Izrečeno podaljšanje ukrepa pa je tudi glede na težo in trajanje ogrožanja predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca v skladu z načelom sorazmernosti.

11. Pritožbeno sodišče je že v sklepu IV Cp 1414/2022 z dne 8. 9. 2022 pritožniku pojasnilo, da odločitev o prepovedi približevanja predlagateljici na najmanj 150 metrov glede na starost otrok in vsebino sklenjene začasne sodne poravnave o stikih nasprotnega udeleženca z otroki, v pravico do stikov z otroki ne posega oziroma ni ovira za njihovo izvrševanje. Nasprotni udeleženec niti v pritožbi ne zatrjuje, da se zaradi izdane prepovedi približevanja predlagateljici na 150 metrov stiki z otroki ne bi izvrševali.

12. V skladu z 22. a členom ZPND je sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni doprinesel k rešitvi zadeve na drugi stopnji, zato udeleženca postopka krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju ZPP.

2 V nadaljevanju ZPND.