Appeal allowed; first instance court violated right to be heard by rejecting evidence without trial.

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je nična pogodba z naslovom Pogodba o preužitku, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu SV .../2012 z dne 10. 11. 2012 (I. točka izreka). Ugotovilo je neveljavnost vknjižb lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 10. 12. 2012 ter odločilo, da se zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pri navedenih nepremičninah izbriše lastninska pravica vknjižena v korist tožene stranke A. A. ter znova vpiše lastninska pravica v korist tožeče stranke B. B. (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh izprazniti navedene nepremičnine ter jih proste oseb in stvari izročiti v stečajno maso tožeče stranke oziroma stečajni upraviteljici (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna tožeči stranki povrniti 12.398,40 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stečajna upraviteljica tožnice, ki je v postopku osebnega stečaja, je v tej pravdi izpodbijala pravna dejanja stečajne dolžnice, to je Pogodbo o preužitku, ki sta jo pravdni stranki sklenili 10. 11. 2012 v obliki notarskega zapisa (nadalje: Pogodba o preužitku) in s katero je tožnica na toženca prenesla lastninsko pravico na več nepremičninah. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, Vrhovno sodišče pa je reviziji ugodilo ter izpodbijano sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo ter primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, v preostanku pa je sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je zato moralo sodišče prve stopnje odločati o podrejenem tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti Pogodbe o preužitku.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnica pristopila kot solidarna porokinja za kredit v višini cca 6 mio. EUR. Mesečna obveznost po kreditni pogodbi je znašala cca 40.000,00 EUR. Kreditna pogodba je bila sklenjena aprila 2012, kredit pa je najela družba C., d. o. o., kateri edini družbenik je bil drugi sin dolžnice (D. D.). Kredit se je odplačeval le do avgusta 2012, potem pa ne več. Dne 10. 12. 2012, ko sta pravdni stranki sklenili sporno Pogodbo o preužitku, so neporavnane zapadle obveznosti po tej kreditni pogodbi znašale 97.426,39 EUR, kasneje pa so se le še povečevale. Tožnica je sklenila Pogodbo o preužitku dne 10. 12. 2012, torej v času, ko je vedela, da ima večmilijonsko obveznost do banke, prav tako pa je to vedel tudi toženec, ki je njen sin. Glavni cilj in skupni namen pravdnih strank ob sklenitvi pogodbe je bil, da se upniku E., d. o. o., prepreči poplačilo (več milijonske) terjatve iz tožničinega premoženja, konkretno iz nepremičnine, ki je bila s Pogodbo o preužitku prenesena na toženca, kar izhaja tudi iz ravnanja pravdnih strank po sklenitvi te pogodbe. Pogodba o preužitku je tudi navidezna, saj je tožnica v svoji pisni izjavi priznala, da je hotela tožencu nepremičnine podariti. Sodišče prve stopnje je zato presodilo, da je pogodba nična, saj je pogodba, ki je sklenjena z namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli (drugi v zvezi s četrtim odstavkom 39. člena OZ).

7. Tožena stranka v pritožbi kot bistveno napada odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njene dokazne predloge z zaslišanjem pravdnih strank in številnih predlaganih prič. Tožena stranka se je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje branila z ugovorom, da sta imeli pravdni stranki pristni namen skleniti Pogodbo o preužitku, saj je bil toženec tisti, ki je ostal na domačem posestvu in skrbel zanj ter pridobil tudi status kmeta, medtem ko se je brat (D. D.) ukvarjal z drugimi posli. Toženec je tako že pred tem, ob očetovi bolezni, prevzel skrbništvo nad očetom. Tožnica je imela v času sklenitve posla 72 let, nepremičnine pa so fizično kot tudi stroškovno zahtevne za vzdrževanje.

8. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo listine v spisu, dokazne predloge tožene stranke z zaslišanjem strank in številnih prič pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 11. člena 1 v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je torej predlagane dokaze zavrnilo, saj je štelo, da dokazni predlog z zaslišanjem strank in prič služi zgolj zavlačevanju postopka ter predstavlja zlorabo procesnih pravic. Po presoji pritožbenega sodišča temu razlogu sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke ni mogoče pritrditi, saj sodišče zanj ni navedlo nobenih razlogov. V zvezi z zlorabo procesnih pravic ter zavlačevanjem postopka nenazadnje tožeča stranka ni podala nobenih trditev, takšni razlogi pa tudi iz spisa ne izhajajo.

9. Tožeča stranka je tožbo v tem sporu gradila na trditvi o namenu pogodbenikov, da s sklenitvijo pogodbe oškodujeta upnike, tožena stranka pa se je branila z zanikanjem te trditve, za kar je sodišču ponudila nasprotne dokaze. Tožena stranka je podala dokazni predlog z zaslišanjem pravdnih strank, B. B. in A. A., kot tudi dokazna predloga z zaslišanjem prič F. F. (žena toženca) in D. D. (brat toženca), ki bi vsi lahko izpovedali v zvezi z namenom strank, da družinsko posest prevzame toženec. Da lahko pravdni stranki in njuni bližnji sorodniki izpovedujejo o namenu strank pri sklenitvi pogodbe ne terja dodatnih, bolj konkretiziranih pojasnil. Zaslišanje drugih predlaganih prič pa je tožena stranka predlagala v zvezi z trditvami, da je toženec dejansko skrbel za mamo in njeno prebivališče in v zvezi s tem opravljal razne storitve, na primer, da je skrbel za njeno prehrano, kot tudi za urejanje hiše in njene okolice ter da je nosil stroške obratovanja in vzdrževanja nepremičnine (beljenje hiše, obnova strehe, električne napeljave ter tlakovanje).

10. Kljub poudarjeni aktualnosti hitrega in učinkovitega sojenja je cilj postopka zakonita in pravilna odločba. Poenostavitve in bližnjice so zato zaželene le, če tega cilja ne ogrožajo. 2 Po mnenju pritožbenega sodišča je zato nepravilno stališče sodišča prve stopnje, ki podeli trditavam in pisnim dokazom tožeče stranke takšno (absolutno) težo, da toženi stranki niti ne omogoči dokazovanja nasprotnega. Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, zato predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je sodišče prve stopnje strankam in pričam vnaprej odreklo verodostojnost, ne da bi jih zaslišalo. Res je sicer, da sodijo izvajanje pogodbe in nagibi pri sklepanju pogodbe v notranjo sfero strank, ki so zainteresirane za (drugačen) izid postopka. Tožeča stranka je tako v tožbi poudarila, da naj sodišče pri dokazni oceni podeli ustrezno težo navzven razpoznavnim okoliščinam, ki izhajajo iz listinskih dokazov. To je torej stvar dokazne ocene, ki jo sodišče sprejeme po izvedenem dokaznem postopku, 3 ne more pa biti utemeljen razlog za zavrnitv dokaznih predlogov tožene stranke.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje, s tem, ko je dokazne predloge tožene stranke z zaslišanjem strank in prič zavrnilo z že povzeto utemljitvijo, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je toženi stranki kršilo pravico do sodelovanja v dokaznem postopku. Storjene kršitve postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi s tem strankama kršilo pravico do dvostopenjskega sojenja.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem dokaznem postopku izvede dokaze z zaslišanjem pravdnih strank ter prič F. F. in D. D., ki so bili predlagani v zvezi z dokazovanjem namena strank ob sklenitvi pogodbe. Izvedba drugih predlaganih dokazov pa bo stvar nadaljnjega poteka dokaznega postopka.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Sodišče, stranke in drugi udeleženci si morajo prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP).

2 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 110.

3 Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).