Administrative court dismisses appeal as claimant must pay lawyer fees except in specific ZBPP1 cases. Claimant's legal interest was unfounded. Court ruled appeal inadmissible. Claimant must pay lawyer fees except in specific ZBPP1 cases. Legal interest was unfounded. Appeal dismissed. Claimant must pay lawyer fees except in specific ZBPP1 cases. Legal interest was unfounded. Appeal dismissed.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP1, zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se odvetniku A. A. izplačajo stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice, št. Bpp 113/2022–1, v višini 15,23 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 113/2022 z dne 4. 5. 2022 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se pred naslovnim sodiščem obravnava pod št. VI Ps 1212/2021, na prvi stopnji. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bil tožnici dodeljen odvetnik A. A. iz ... Na podlagi stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) je sodišče odvetniku priznalo za sestavo dveh dopisov z dne 8. 7. 2022 in 14. 7. 2022 2 x po 20 točk po tarifni št. 39/4 OT, kar glede na vrednost točke znaša 24,00 EUR. Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZODV) se odvetniku priznajo stroški v višini 12,00 EUR ter 2 % za materialne stroške in 22 % za DDV, torej skupaj 15,23 EUR.

2. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu in predlaga, naj sodišče upravni akt spremeni. Navaja, da izpodbija navedeno plačilo v breme proračuna in njeno končno breme po predpisih za brezplačno pravno pomoč. Iz obrazložitve izhaja, da meni, da odvetnik ni upravičen do plačila in posledično to tudi ne more iti v končno breme tožnice. Navaja še, da je predlagala, da se ji v zadevi postavi odvetnik B. B., ob tem pa še okoliščine, ki se nanašajo na zadevo, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Razen tega dodaja, da tožnica v tožbi navaja okoliščine, ki niso bile podlaga izpodbijane odločitve.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnica v upravnem sporu izpodbija sklep organa za brezplačno pravno pomoč, s katerim je bila izvajalcu brezplačne pravne pomoči odmerjena nagrada za dejanja, ki jih je v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči opravil. Odvetnik A. A. je bil namreč z odločbo št. Bpp 113/2022-9 z dne 4. 5. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči tožnici za pravno svetovanje in zastopanje v tam navedenem socialnem sporu. Dne 14. 7. 2022 je odvetnik organu za brezplačno pravno pomoč predočil okoliščine, zaradi katerih brezplačne pravne pomoči ne more (več) izvajati in za do takrat opravljena dejanja predložil stroškovnik.

6. Izvajalec brezplačne pravne pomoči je pristojni strokovni službi za brezplačno pravno pomoč dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi odstavek 40. člena ZBPP). Napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

7. Organ za brezplačno pravno pomoč je zgoraj navedena določila pravilno uporabil in izvajalcu brezplačne pravne pomoči priznal stroške za dva dopisa in materialne stroške ter mu stroške odmeril upoštevajoč določbo petega odstavka 17. člena ZOdv v polovičnem znesku. Pri tem je bilo odločeno, da se navedeni znesek izplača iz proračuna.

8. Z izpodbijanim sklepom torej ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP 1 , zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.

9. Glede na to, da je bil odvetnik A. A. z zgoraj navedeno odločbo postavljen za izvajalca brezplačne pravne pomoči in glede na to, da je priglasil stroške za dva dopisa, ki jih je v zadevi sestavil (enega tožnici in enega organu za brezplačno pravno pomoč), je do povrnitve stroškov za ti dve opravili upravičen. Pri tem pa je bila upoštevana tudi določba petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

10. Tožnica tudi s tožbenimi navedbami gornje odločitve ne more izpodbiti. Kot je bilo že navedeno, se z izpodbijanim sklepom tožnici ne nalaga nobeno plačilo, zato so njene tovrstne navedbe neupoštevne, na odločitev pa tudi ne vplivajo njene navedbe, da z odvetnikom A. A. ni v pogodbenem odnosu. Podlaga izpodbijane odločitve je namreč dejstvo, da je bil odvetnik A. A. za izvajalca brezplačne pravne pomoči postavljen z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, zato je upravičen do plačila za opravljena dejanja. Ostale tožbene navedbe se nanašajo na druge tožničine postopke in zadeve ter na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo.

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Ti se nanašajo na okoliščine iz prosilčeve sfere, kot so sprememba premoženjskega stanja, uspeh v postopku...