Appeal dismissed; court upheld detention order based on objective danger and flight risk.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče sprejema izčrpne in skrbno argumentirane zaključke sodišča prve stopnje pod točkama 7. in 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa o obstoju okoliščin objektivne (ki izhajajo iz teže, načina in okoliščin izvršitve kaznivih dejanj) in subjektivne narave, ki izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bi utegnil obtoženec na prostosti s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljevati, kot tudi okoliščin, ki izkazujejo, obtoženčevo izrazito begosumnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obtoženega še vedno podani.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženčeva zagovornica, kot navaja iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Pritožbenega predloga, kako naj sodišče druge stopnje odloči o pritožbi, pritožba ne vsebuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh pogojev za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, njegovo ponovitveno nevarnost in begosumnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pritožbeno sodišče sprejema izčrpne in skrbno argumentirane zaključke sodišča prve stopnje pod točkama 7. in 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa o obstoju okoliščin objektivne (ki izhajajo iz teže, načina in okoliščin izvršitve kaznivih dejanj) in subjektivne narave, ki izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bi utegnil obtoženec na prostosti s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljevati, kot tudi okoliščin, ki izkazujejo, obtoženčevo izrazito begosumnost. Iz pritožbeno izpodbijanega sklepa izhaja, da se okoliščine od zadnjega odločanja o obstoju pripornih razlogov niso spremenile, kar pritožbeno ni izpodbijano. Sodišče druge stopnje se je do zagovorničinega sedaj že večkrat ponovljenega in pritožbeno preizkušenega problematiziranja vsebinskih odstopanj med posameznimi v postopku pridobljenimi izvedenskimi mnenji (glede obtoženčeve prištevnost v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj), do pritožbenih stališč o bivanju obtoženca pred odreditvijo pripora ter o slabem finančnem in zdravstvenem stanju, kar vse bi mu naj onemogočalo odhod iz države, že večkrat opredelilo, nazadnje v sklepih z dne 25. 10. 2022, z dne 21. 12. 2022 in z dne 1. 2. 2023. Ko tokratna pritožba ne vnaša ničesar novega, ko se pritožbeno ne zatrjujejo spremenjene okoliščine, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi svoje stališče spremenilo, zato se v zvezi s ponovljenimi pritožbenimi navedbami, v celoti sklicuje na razloge v sklepu z dne 1. 2. 2023 in na razloge v predhodnih sklepih pritožbenega sodišča. Izpostavljena potreba obtoženega po psihiatričnem zdravljenju, ni takšna okoliščina, ki bi vodila v drugačno drugostopenjsko odločitev, saj je na podlagi Pravilnika o izvrševanju pripora priprtim osebam med izvrševanjem pripora zagotovljena vsa potrebna zdravstvena oskrba, tudi psihiatrična.

6. Pritožba ne problematizira argumentiranih zaključkov sodišča prve stopnje o sorazmernosti in neogibni potrebnosti osebnega omejevalnega ukrepa. Ob tem, ko se pritožnica do na načelni ravni zatrjevanih očitkov, da naj bi bila izpodbijana prvostopenjska odločitev obremenjena z bistvenimi kršitvami določb ZKP in neustreznosti pripora, vsebinsko ne opredeli, se tudi pritožbeno sodišče do teh očitkov pritožbe vsebinsko ne more opredeliti.

7. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je ustrezno navedlo razloge za sprejem odločitve in utemeljilo vse predpostavke osebnega omejevalnega ukrepa. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.