Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Kp 9377/2023 ECLI:SI:VSCE:2023:I.KP.9377.2023 AI generated

Appeal against extension of bail revoked; court upheld necessity due to high recidivism risk post-release.

Case Number VSC Sklep I Kp 9377/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision to extend the defendant's bail by two months. The defense argued this violated procedural rights under the Criminal Procedure Act and the Constitution, claiming the measure was disproportionate. The court rejected these claims, noting the defendant committed the alleged offense shortly after release from prison and during probation, demonstrating extreme recidivism risk that justified the continued restriction of personal freedom.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 200. člen; Ustava RS 20. člen: The court must not overlook evidence of an alleged offense committed shortly after release from prison and during probation, as this indicates extreme recidivism risk and justifies the necessity of extending bail despite arguments regarding proportionality.

Keywords

AI generated
extension of bail recidivism risk personal freedom restriction proportionality test probation period criminal procedure appeal necessity of measure

Cited Legislation

AI generated
200. člen Zakona o kazenskem postopku
20. člen Ustave Republike Slovenije
5. odstavek 402. člen Zakona o kazenskem postopku
95. člen Zakona o kazenskem postopku
3. odstavek 402. člen Zakona o kazenskem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ne gre spregledati, da naj bi obdolženi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe, kar kaže na obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom obdolženemu podaljšalo pripor za 2 meseca, to je do vključno 10. 5. 2023 do 8.40 ure.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženega kot navaja, zaradi kršitve 200. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave RS.

5. Pritožnik ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma, o obstoju ponovitvene nevarnosti in neogibne potrebnosti pripora, nasprotuje pa prvostopni ugotovitvi sorazmernosti odrejenega osebnega omejevalnega ukrepa. V 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjeno, da teža očitanega kaznivega dejanja in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, tudi po sodbi sodišča druge stopnje opravičuje poseg v osebno svobodo obdolženca. Pri tem ne gre spregledati, da naj bi obdolženi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe (kar izhaja iz 8. točke obrazložitve), kar kaže na obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost. Na tej podlagi je utemeljena prvostopenjska ocena neogibne potrebnosti pripora in da bo zlo, povzročeno z omejitvijo svobode gibanja obdolženca, neprimerno manjše od zla, ki ga obdolženec z izvršitvijo takšnih kaznivih dejanj povzroča na zdravju in življenju ljudi. Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče napak navedlo, da izvršitev takšnih kaznivih dejanj povzroča škodo na zdravju in življenju družinskih članov, kar pa, ko vpliva na zakonitost samega osebnega omejevalnega ukrepa pritožnik niti ne zatrjuje, sprejemljivosti izpodbijane odločitve ne postavi pod vprašaj. S tem, ko se obdolžencu očita hramba prepovedane droge, ki je bila dobro skrita, v večjem številu paketkov, ko glede na predpisano kazen že po presoji zakonodajalca očitano dejanje predstavlja težje, družbi nevarno dejanje, pritožba ne more uspeti z relativiziranjem količine zasežene droge. Razlogi sodišča, ki vodijo do zaključka o sorazmernosti podaljšanega ukrepa, so tudi za sodišče druge stopnje povsem sprejemljivi, zato pritožbene navedbe takšnega sklepa sodišča prve stopnje ne morejo spodnesti.

6. Glede na obrazloženo se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene in da izpodbijana odločitev ni obremenjena z očitanima kršitvama določb kazenskega postopka in Ustave RS. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenska postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP) bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.