Appeal dismissed; court upheld tax exemption denial based on current financial solvency and lack of specific hardship proof.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Iz izpiska TRR, ki ga je predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse priložila tožeča stranka res izhaja, kot da imata oba TRR oznako R. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu z vpogledom v evidenco TRR pri AJPES ugotovilo, da ima tožeča stranka še vedno odprta oba TRR, ki nista blokirana (ni oznake R). Navedeno po vpogledu v evidenco TRR pri AJPES ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka sicer navaja, da je odločilno stanje na dan vložitve predloga, a iz predloženega izpiska ni razvidno, na kateri dan se ta nanaša. Tudi sicer z navedenimi navedbami ne more uspeti, saj je za odločitev ključen čas odločanja sodišča in ne vložitve predloga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka) in podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrednemu predlog za odlog ali obročno plačilo oziroma podrejeno, da sklep razveljavi ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora za oprostitev ali odložitev plačila sodnih taks pravdna stranka – pravna oseba – trditi in dokazati, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

5. Na podlagi predloženih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da TRR računi tožeče stranki niso blokirani, prav tako pa iz bilance stanja na dan 31. 12. 2022 izhaja, da je tožeča stranka ustvarila čisti dobiček v višini 210.094,09 EUR oziroma razpolaga s kapitalom v višini 588.588,82 EUR in da ima v lasti opredmetena osnovna sredstva v vrednosti 1.157.161,63 EUR, njen bilančni dobiček pa znaša 547.413,37 EUR.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni podala trditev, zakaj ne more unovčiti dela sredstev, s katerimi razpolaga. Predlog za taksno oprostitev je obrazložila zgolj s pavšalnimi navedbami, da sredstva na računih potrebuje za svoje poslovanje in plačilo plač delavcem, ni pa podala konkretnejših trditev, kako bi bila s plačilom sodne takse njena dejavnost ogrožena.

7. Tudi v pritožbi tožeča stranka ponavlja, da sredstva za plačilo sodne takse na računih potrebuje za svoje poslovanje in za plačilo plač delavcem. Navaja sicer, da iz izpiska AJPES, ki ga je predložila izhaja, da je imela na dan vložitve predloga blokado obeh TRR, ki imata oznako R. Prav tako navaja, da tudi bilance (zlasti v gostinstvu), katerih vsebino povzema sodišče v izpodbijanem sklepu ne izražajo dejanskega stanja in likvidnosti tožeče stranke. Sklicuje se na izkaz za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2022, ko naj bi imela bistveno manj dobička kot to navaja sodišče, in sicer 88.800,85 EUR.

8. Iz izpiska TRR, ki ga je predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse priložila tožeča stranka (priloga spisa A 37) res izhaja, kot da imata oba TRR oznako R. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu z vpogledom v evidenco TRR pri AJPES ugotovilo, da ima tožeča stranka še vedno odprta oba TRR, ki nista blokirana (ni oznake R). Navedeno po vpogledu v evidenco TRR pri AJPES ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka sicer navaja, da je odločilno stanje na dan vložitve predloga, a iz predloženega izpiska ni razvidno, na kateri dan se ta nanaša. Tudi sicer z navedenimi navedbami ne more uspeti, saj je za odločitev ključen čas odločanja sodišča in ne vložitve predloga.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je imela tožeča stranka v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2022 bistveno manj dobička, kot to navaja sodišče prve stopnje. Iz podatkov bilance stanja (priloga spisa A 30), ki jih je predlogu priložila tožeča stranka, izhaja, da je bil čisti dobiček tak, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (210.094,09 EUR) in ne 88.800,85 EUR, kot to navaja tožeča stranka v pritožbi. Pritožbene trditve, da bilance stanja ne izražajo dejanskega stanja in likvidnosti pa so preveč pavšalne. Pritožnica ne pojasni, zakaj podatki niso pravilni in kakšno naj bi bilo dejansko stanje.

10. Glede na vse navedeno je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog tožeče stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse zavrnilo. Pritožba tožeče stranke tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).