Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cpg 192/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CPG.192.2023 AI generated

Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment due to essential procedural violation regarding service of summons.

Case Number VSL Sklep I Cpg 192/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The appellant argued they were absent from the hearing because the summons was served late, while the respondent claimed their lawyer knew of the rescheduled date but failed to disclose it. The court ruled that despite the respondent's lawyer's knowledge, the exception for deemed service did not apply because there was no reliable proof the lawyer actually received the new summons before the deadline.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 139. člen 6. odst. 2; ZPP 339. člen 8. točka 2. Stranka se ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, razen če ni zanesljivo dokazano, da je naslovnik dejansko prejel pismo pred iztekom roka.

Keywords

AI generated
deemed service of process essential procedural violation lawyer's duty of disclosure res judicata exception remand for retrial

Cited Legislation

AI generated
ZPP 139. člen 6. odst. 2
ZPP 339. člen 8. točka 2
ZPP 354. člen 1. odstavek
ZPP 165. člen 3. odstavek
ZPP 115. člen 1. odstavek
ZPP 9. člen
ZPP 142. člen 4. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.

Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotoviti, da obstaja tožnikova izločitvena pravica na posameznem delu večstanovanjske stavbe na uvodoma navedenem naslovu njegovega prebivališča in da je na tem delu pridobil lastninsko pravico, ter toženki naložiti, da tožniku izroči zemljiškoknjižno dovolilo, da se tam lahko vknjiži kot lastnik.

2. Tožnik se zoper to sodbo pritožuje med drugim iz razloga, da je bil odsoten z edinega naroka za glavno obravnavo, pri čemer naj bi mu bilo vabilo nanj vročeno šele po datumu naroka.

3. Toženka odgovarja na pritožbo s predlogom, da se zavrne, med drugim ker naj bi bila pritožnikova pooblaščenka zamolčala, da je bila z vabilom na narok še pred njegovo izvedbo dejansko seznanjena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravnoodločilno procesno dejansko stanje večidel ni sporno, izhaja iz pravdnega spisa in je v tem nespornem delu naslednje. Sodišče je 16. 3. 2022 stranki povabilo na skupaj razpisana prvi in pripravljalni narok 6. 5. 2022 ob 10:30. Na ta dan ob 5:10 zjutraj je tožnikova pooblaščenka poslala elektronsko sporočilo sodišču, da je nenadoma zbolela in da prosi za preložitev naroka. Sodišče ji je na elektronski naslov, s katerega je pisala, ob 9:24 odgovorilo (odgovor je po elektronski sočasno poslalo tudi toženkini pooblaščenki), da bo obvestilo o preklicu in novo vabilo prejela tudi po navadni pošti, obenem pa je to obvestilo z novim vabilom tudi že pripelo temu odgovoru. Nov narok je bil razpisan za 20. 5. 2022 in nanj tožnika (ne njega ne njegove pooblaščenke) ni bilo. Sodišče je v zapisnik o naroku zapisalo, da za tožnika ni pristopil nihče, da je vabilo zanj izkazano, izostanka pa da ni opravičil, ter je izvedlo in zaključilo glavno obravnavo. V spisu je bila tedaj že pripeta vročilnica navedenega obvestila in vabila za toženko, za tožnika pa še ni mogla biti, saj mu je bilo pisanje vročeno s fikcijo: iz obvestila sodišču o opravljeni osebni vročitvi tožnikovi pooblaščenki izhaja, da ji je poštar 9. 5. 2022 zaman poskušal vročiti pisanje, ji tedaj o tem v hišnem predalčniku pustil obvestilo, in ker pisanja v 15 dneh ni prevzela, ji je pisanje pustil v hišnem predalčniku 25. 5. 2022.

6. Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je podana, kadar „stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem“ . Po oceni pritožbenega sodišča je bilo tako tudi v tej zadevi. Stranki nista sprti o procesnopravnem vprašanju, da je bilo skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP novo vabilo tožniku vročeno ob izteku 15-dnevnega roka po prvotni neuspešni vročitvi in v vsakem primeru po datumu naroka.

7. Zaključka, da gre za navedeno bistveno kršitev, ne spremeni dejstvo, za katero je toženka v odgovoru na pritožbo po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno menila, da ga je tožnikova pooblaščenka nekorektno zamolčala. Udeleženci v pravdah – izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike – so namreč zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo. Tudi to je vsebina določbe 9. člena ZPP, da morajo stranke, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po tem zakonu.

8. In vendar se po presoji pritožbenega sodišča nekaj točk višje povzeto dejansko stanje, ki zajema tudi pravkar omenjena zamolčana dejstva, v nasprotju s toženkinim mnenjem ne prilega izjemi iz šestega odstavka 139. člena ZPP, ki se glasi: „Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.“ Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti citirano izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje „dejansko prejel“. V primeru nenadne bolezni, ki onemogoča udeležbo na bližajočem se naroku, se odvetnik, ki je to sporočil sodišču, lahko že samo na tej podlagi zanese, da bo narok preložen, saj gre za upravičen razlog za preložitev v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP (ob nepreložitvi pa za vrnitev v prejšnje stanje). In četudi je to malo verjetno, ni izključeno, da odvetnik ne bi še dodatno preveril, ali je sodišče njegovemu predlogu dejansko sledilo. Mogoče je na primer, da bi to preverjanje opustil ravno zaradi narave ali zdravljenja bolezni, ki mu je preprečila prihod na narok. To je edino v tej zadevi neznano procesno odločilno dejstvo, namreč ali in kdaj se je dejansko pritožnikova odvetnica o novem datumu naroka seznanila še pred vročitvijo nanj. Zato izjeme po šestem odstavku 139. člena ZPP ni mogoče uporabiti.

9. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.