Appeal against bail extension dismissed; court upheld continued detention due to proven recidivism risk.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom za dva meseca podaljšalo pripor obdolženima A. A. in B. B., za prvonavedenega obdolženega do vključno 18. 4. 2023 do 16.15 ure, za drugonavedenega pa do vključno 18. 4. 2023 do 16.20 ure. Pripor je podaljšalo iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega B. B., brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, dejansko pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijan sklep razveljavi, pripor zoper obdolženca pa odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki pritožbeno ni izpodbijan, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pritožnik se pritožbeno ne dotika zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma, sorazmernosti in neogibni potrebnosti pripora, nasprotuje pa ugotovljenem obstoju obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Glede slednje je sodišče prve stopnje, ob izpostavljenih objektivnih okoliščinah, nanizalo tudi številne okoliščine na strani obdolženca, ki so relevantne za presojo tega pripornega razloga. Te okoliščine (ki pritožbeno niso problematizirane) in na njihovi podlagi napravljen zaključek o ponovitveni nevarnosti, zajet v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tudi za pritožbeno sodišče sprejemljiv in ustrezno obrazložen in ga pritožnik ne more spodnesti, ko le na načelni ravni nasprotuje takšnemu prvostopenjskemu sklepanju. Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Pripor zoper obdolženca ni bil odrejen iz pripornega razloga begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, zato za presojo njegove ponovitvene nevarnosti navedbe pritožbe, ki se nanašajo na ta dva priporna razloga, niti niso relevantne, obdolženemu pa se v zahtevi za preiskavo (in s tem na ravni utemeljenega suma v izpodbijanem sklepu) ne očita po pritožniku izpostavljeno, da bi prodajal drogo na ulici. Tudi obdolženčevo priznanje, obžalovanje, izpostavljanje negativnega stanja na tekočem računu in zatrjevanje, da osebne lastnosti obdolženca ne kažejo karakterja zadrtega kriminalca, kar vse pritožnik izpostavlja v okviru teze o neobstoju obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, prvostopenjske odločitve ne morejo postaviti pod vprašaj. Obrazložitev ponovitvene nevarnosti obdolženega je za pritožbeno sodišče tako povsem sprejemljiva in zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti pritožbene navedbe ne morejo spodnesti.

6. Sodišče se je v izpodbijanem sklepu opredelilo tudi do sorazmernosti in neogibne potrebnosti pripora, ki pritožbeno nista problematizirani. Tudi ta dva zaključka pa sta za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva.

7. Izkaže se tako, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.