Appeal allowed; disciplinary detention order revoked due to failure to justify reasonable suspicion.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal allowed the appeal against a first-instance order for disciplinary detention, ruling the lower court's decision invalid. The defendant's lawyer argued that the first-instance court failed to explicitly justify the existence of a reasonable suspicion, merely stating it existed without detailed reasoning. Consequently, the appellate court found a fundamental procedural violation under Article 371(1)(11) of the Criminal Procedure Act, necessitating the revocation of the detention order and remittal of the case for a new decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 307(2) of the Criminal Procedure Act; Article 371(1)(11) of the Criminal Procedure Act: When ordering disciplinary detention, the court must explicitly establish and justify the existence of a reasonable suspicion; failure to provide specific reasoning constitutes a fundamental procedural violation requiring the revocation of the order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa, mora sodišče prve stopnje tudi pri odreditvi pripora, ki je disciplinske narave, ugotoviti in utemeljiti danost temeljnega pogoja za odreditev pripora torej utemeljen sum.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. odredilo pripor po drugem odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Odredilo je, da pripor traja od dneva in ure prejetja do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga spremembo sklepa, tako, da se pripor odpravi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa, mora sodišče prve stopnje tudi pri odreditvi pripora, ki je disciplinske narave, ugotoviti in utemeljiti danost temeljnega pogoja za odreditev pripora torej utemeljen sum. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju zgolj zapisalo, da utemeljen sum izhaja iz kazenske ovadbe in prilog ter iz dokazov, ki izhajajo iz spisa. Ob tem, ko je povzelo opis kaznivega dejanja iz obtožbe, je v točki 8 zapisalo le ″zapisano v obtožnem predlogu potrjuje…. .‶ Torej pritožnik utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje utemeljenosti suma ni v ničemer obrazložilo. Na mestu je tako očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj pritožbeno izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Dognanje te procesne kršitve je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
5. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor se bo znova odločilo za odreditev disciplinskega ukrepa pripora iz 307. člena ZKP, v prvi vrsti utemeljiti danost temeljnega pogoja za pripor, torej danost utemeljenega suma, v nadaljevanju pa se opredeliti tudi do ostalih pogojev za odreditev pripora, ko bo moralo izhajati tudi iz preostalih pritožbenih navedb, do utemeljenosti katerih se pritožbeno sodišče, glede na dognano procesno kršitev, ni moglo opredeliti.
6. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pravno podlago daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.