Appeal dismissed; detention extension pending final judgment upheld as procedurally valid measure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's decision to extend the defendant's mandatory police reporting order until the judgment became final. The defendant argued this violated criminal procedure laws, but the court found no procedural errors in the extension. The court ruled that extending coercive measures until a judgment becomes final is a standard and necessary step to ensure the smooth progression of criminal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZKP 195.b odst. 1; ZKP 402. odst. 3: Extension of coercive measures until the judgment becomes final is lawful and does not constitute a procedural violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ukrep javljanja na policijsko postajo je bil zoper obdolženega A. A. podaljšan ob izreku obsodilne sodbe in sicer za čas do pravnomočnosti sodbe. Tako so vsa pritožbena izvajanja, ki izhajajo iz predpostavke pravnomočnosti sodbe, neutemeljena. Obdolžencu izrečena sodba ni pravnomočna in vse do njene pravnomočnosti tudi ni moč brezpogojno pristati na pritožbeno tezo, da naj bi takšna sodba, kot je bila izrečena, tudi postala pravnomočna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. podaljšalo ukrep javljanja na policijsko postajo v skladu s prvim odstavkom 195. b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in sicer do pravnomočnosti sodbe.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, konkretno kršitev 195.b člena ZKP in predlaga spremembo sklepa, tako da se ukrep javljanja na policijsko postajo odpravi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj.
5. Ukrep javljanja na policijsko postajo je bil zoper obdolženega A. A. podaljšan ob izreku obsodilne sodbe in sicer za čas do pravnomočnosti sodbe. Tako so vsa pritožbena izvajanja, ki izhajajo iz predpostavke pravnomočnosti sodbe, neutemeljena. Obdolžencu izrečena sodba ni pravnomočna in vse do njene pravnomočnosti tudi ni moč brezpogojno pristati na pritožbeno tezo, da naj bi takšna sodba, kot je bila izrečena, tudi postala pravnomočna. To, ali se bo morebiti obdolženec po pravnomočnosti sodbe izogibal alternativnemu načinu izvršitve zaporne kazni je bodoče negotovo dejstvo in v tej fazi kazenskega postopka tudi brezpredmetno. Povsem na mestu pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da okoliščine, ki so navedene v 13. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa in pritožbeno niso problematizirane, dajejo zadostno in varno podlago za sklep o nujnosti podaljšanja obravnavanega osebnega omejevalnega ukrepa. S tem ukrepom se zasleduje nemoten tek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe.
6. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene, ker pa se sodišču prve stopnje tudi ni primerila nobena od uradoma upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sicer v skladu z določilom tretjega odstavka 402. člena ZKP.
7. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.