Appeal granted; detention order revoked due to failure to prove escape after less severe measures failed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against a first-instance order for detention, revoking the decision and remanding the case for retrial. The defendant and counsel argued that the lower court made erroneous factual findings regarding the defendant's whereabouts and failed to properly assess less severe measures. The court agreed, noting significant doubts about the conclusion that the defendant escaped because the court ignored official addresses where the defendant lived and served a residence order, despite successfully serving summonses there previously.
Legislator headnote
AI generatedArticle 307 paragraph 2 of the Criminal Procedure Act; The prerequisite for ordering detention under Article 307 paragraph 2 is the finding that less severe measures failed; a court's conclusion of escape must be based on reliable evidence and cannot be drawn merely from non-attendance if the court disregarded known addresses where the suspect resides and where summonses were previously successfully served.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Predpogoj za odreditev pripora iz razlogov po 307. členu ZKP je ugotovitev, da milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi niso bili uspešni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. (znova) odredilo pripor po drugem odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in sicer zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Pripor, odrejen s pritožbeno izpodbijanim sklepom, v primeru, da ne bo odpravljen prej, traja od dneva in ure prijetja, do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.
2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila obdolženec in njegov zagovornik. Oba uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Zagovornik predlaga spremembo sklepa, tako da se pripor ne odredi, oziroma odpravi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obdolženec izrecnega predloga ne daje, smiselno pa se zavzema za spremembo sklepa tako, da se pripor ne odredi.
3. Pritožbi sta utemeljeni.
4. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče izpostavlja najprej poročilo Policijske uprave Celje na list. št. 204, iz katerega izhaja, da obdolženec biva na naslovu B. in da mu je na tem naslovu tudi odrejen ukrep hišni pripor. Na ta naslov je sodišče obdolžencu tudi poslalo vabilo za glavno obravnavo za dne 26. 8. 2022 in ravno na tem naslovu mu je bilo vabilo tudi vročeno dne 26. maja 2022. Mimo teh podatkov je sodišče dne 29. 8. 2022 odredilo prisilno privedbo obdolženca na glavno obravnavo za dne 11. 11. 2022 in sicer je Policijski postaji Ljubljana – Center posredovalo naslov obdolženčevega bivanja: C. Tudi odredba za privedbo na glavno obravnavo dne 27. 12. 2022 je bila posredovana Policijski postaji Ljubljani – Center z navedbo, da obdolženec biva na naslovu C. Obe odredbi sta bili sicer preklicani, ko je bila preklicana tudi glavna obravnava, iz razlogov na strani sodišča. Glavna obravnava je bila odložena na 7. 2. 2023 in sodišče je za obdolženca znova odredilo prisilni privod, znova s podatkom, da obdolženec biva na naslovu C. Glavne obravnave dne 7. 2. 2023 se obdolženec ni udeležil, prisilna privedba ni bila realizirana, ker da obdolženca policisti niso našli.
5. Predpogoj za odreditev pripora iz razlogov po 307. členu ZKP je ugotovitev, da milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi niso bili uspešni. Očitno je sicer, da vabilo, ki je bilo obdolžencu osebno vročeno, ni bilo uspešno, saj se obdolženec glavne obravnave ni udeležil. Pritožbenemu sodišču pa se poraja resen dvom v zaključek sodišča prve stopnje, da to dejstvo v povezavi z neizvršeno odredbo za obdolženčevo prisilno privedbo vodi v zaključek o obdolženčevem očitnem izmikanju glavni obravnavi, saj je sodišče mimo uradnih podatkov o tem kje obdolženec biva, mimo dejstva, da naj bi na tem naslovu celo prestajal (v preteklosti) hišni pripor in mimo dejstva, da mu je na tem naslovu tudi uspelo vročiti vabilo za glavno obravnavo, prisilne privedbe odrejalo s povsem drugimi podatki o obdolženčevem bivanju. V takšni situaciji ni brezpogojno sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za odreditev najstrožjega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi. Glede na to so pritožbeni pomisleki utemeljeni in v posledici utemeljenosti takšnih pomislekov, je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
6. Izhajajoč iz gornjih pomislekov pritožbenega sodišča, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku znova pretehtati, ali so morebiti že izpolnjeni pogoji za odreditev najstrožjega osebnega omejevalnega ukrepa, ali pa bo skušalo obdolženčevo navzočnost na glavni obravnavi odrediti z milejšimi ukrepi, ki jih bo moralo sodišče prve stopnje bolj dosledno izvajati.