Appeal dismissed in small value civil dispute for citing non-allowed factual error ground.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment in a small value civil dispute, confirming the lower court's order for payment and costs. The appellant argued that the factual findings regarding the debt amount were erroneous, but the court ruled that such a ground is inadmissible in this specific procedural context. Consequently, the appeal was rejected because the appellate court is bound by the first-instance court's findings of fact in small value cases.
Legislator headnote
AI generatedZPP 458. člen 1. odstavek; ZPP 495. člen: In small value civil proceedings, an appeal against a judgment may be lodged only on grounds of erroneous application of substantive law or absolute procedural violations, thereby binding the appellate court to the first-instance court's findings of fact.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
[JEDRO]
S pritožbenimi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo in sklepom odločilo, (1) da se dovoli sprememba tožbe (I. točka izreka), (2) da mora toženka tožnici v roku 8 dni plačati 695,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2021 do plačila (II. točka izreka) in (3) da mora toženka v 8 dneh tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 505,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila (III. točka izreka).
2. Zoper navedeno odločbo sodišča prve stopnje, in sicer smiselno zoper II. in III. točko izreka (ki po vsebini predstavljata sodbo), je toženka vložila pravočasno laično pritožbo, ki jo je imenovala ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožbenega razloga ni citirala. Predlagala je, da se sklep (pravilno: sodba) sodišča prve stopnje razveljavi.
3. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in odločbo prvostopenjskega sodišča potrdi.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).
6. Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.
7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, (1) da sta pravdni stranki 10. 7. 2019 sklenili pogodbo o storitvah, s katero se je tožnica zavezala, da bo za toženko opravljala domače in mednarodne hitre storitve prevoza dokumentov in paketov po cesti in zraku, toženka pa se je zavezala, da bo tožnici opravljene storitve plačala po med strankama dogovorjenem ceniku v roku 7 dni od izdaje računa, (2) da je tožnik po naročilu toženca 2. 3. 2021 v New Delhiju v Indiji prevzel pošiljko in jo 5. 3. 2021 izročil toženki na njenem poslovnem naslovu, (3) da je tožnica za opravljeno storitev toženki izdala vtoževani račun št. ... z dne 8. 3. 2021 v znesku 853,46 EUR in (4) da je toženka svojo obveznost po tem računu delno izpolnila, in sicer je dne 4. 6. 2021 tožnici poravnala 100,00 EUR, dne 6. 7. 2021 50,00 EUR in nato 50,00 EUR še dne 19. 11. 2021.
8. Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med pravdnima strankama presojalo po pravilih prevozne pogodbe (člen 671 in naslednji Obligacijskega zakonika - OZ). Na podlagi ugotovljenih dejstev in po tem, ko je tožeča stranka opravila obračun delnih plačil v skladu z 288. členom (OZ), je tožbenemu zahtevku za plačilo 695,39 EUR z obrestmi v celoti ugodilo. Pri vračunavanju delnih plačil toženke je v skladu z 288. členom OZ 1 najprej upoštevalo odplačilo obresti in šele nato glavnice ter izračunalo, da toženkin dolg znaša še 695,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2021 dalje.
9. Pritožnica v pritožbi navaja, da tožnici ne dolguje 695,36 EUR, pač pa naj bi njen dolg znašal 429,54 EUR. Toda s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Z njimi namreč smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Tudi sicer pa so pritožničine navedbe ostale na ravni pavšalnih zatrjevanj ter popolnoma neizkazane.
10. Uveljavljeni pritožbeni razlog ni upošteven, po presoji pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče materialno pravo na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
11. Tožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.
1 Ta določa, da če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.