Court dismisses appeal for court fee waiver, ruling facts are assessed at decision time, not filing date.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court rejected the appellant's appeal against the first-instance court's refusal to waive court fees and grant installment payments. The appellant argued that the court erred by assessing financial status in July 2022 rather than at the time the payment order was issued in April 2022. The court held that judicial decisions are based on facts and circumstances existing at the time of the decision, not the filing date, and dismissed the appeal as unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZPP 350. člen; 365. člen: The court assesses the financial status of a party for court fee waivers based on the circumstances at the time of the decision, not the date of the payment order or filing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Višje sodišče ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse, z dopolnilnim sklepom pa je zavrnilo tudi predlog za obročno plačilo. Kot bistveni razlog za odločitev je sodišče navedlo, da tožnik razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo sodne takse 939,00 EUR, saj v bilanci stanja za 2021 izkazuje za 38.516,01 EUR kratkoročnih sredstev (in 7.835,36 EUR kratkoročnih obveznosti), na TRR računu je dne 10. 5. 2022 imel stanje 2.630,38 EUR, 8. 7. 2022 pa 13.697,22 EUR. Tožnik ni navedel razlogov zakaj iz navedenih sredstev ne bi mogel plačati sodne takse.
2. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep, ne pa tudi zoper dopolnilni sklep. Trdi, da je sodišče spregledalo, da je samostojni podjetnik in da ob plačilu sodne takse preostali znesek ne bi zadostoval za nabavo materiala in plačila stroškov ter preživljanja družine. Oporeka tudi temu, da je sodišče ugotovilo stanje na TRR dne 8. 7. 2022, medtem ko je plačilni nalog bil izdan 13. 4. 2022.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeni očitki, da sodišče v izreku ni odločilo o obročnem plačilu sodne takse se zaradi izdanega dopolnilnega sklepa izkažejo za nerelevantne. Tožnik pritožbe zoper dopolnilni sklep ni vložil.
5. Pritožnik tudi ne more uspeti s povsem pavšalnim sklicevanjem na stroške poslovanja in materiala ter preživljanja družine. V zvezi s tem tožnik ni dal nobenih navedb in dokazov ne na prvi stopnji ne v pritožbi, zato višje sodišče temu ne more slediti. Višje sodišče tožnika opominja, da zgolj to, da ima kot gospodarski subjekt stroške poslovanja (tako kot vsi ostali), to ne pomeni, da je sama po sebi utemeljena taksna oprostitev. Plačilo sodne takse je obveznost kot vse druge in ni podrejena ostalim obveznostim. Višje sodišče tudi ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu. V tem času pa je tožnik razpolagal z ustreznimi sredstvi, ki so mu omogočala takojšnje plačilo sodne takse, zato sta predloga za oprostitev in obročno plačilo sodne takse neutemeljena
6. Na podlagi povedanega je pritožba neutemeljena, izpodbijani sklep pa je tudi prestal preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).