Appeal dismissed; court must consider asset and financial status, not just liquidity, for tax waiver.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi

[JEDRO]

Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep naslovnega sodišča I Pg 81/2020 z dne 23. 12. 2022. Ugotovilo je, da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2019 izhaja, da tožeča stranka posluje z visokim dobičkom (bilančni dobiček je 2.291.906,00 EUR), da ima zelo dobro premoženjsko stanje (razpolaga s premoženjem, ki je veliko večje od dolžne sodne takse, ki znaša 126,00 EUR) in da ni izkazala, da je njeno premoženje zarubljeno oziroma da ne razpolaga s premoženjem, ki je razvidno iz zadnje objavljene bilance stanja.

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču prelaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ugotovitvam sodišča prve stopnje o obsegu njenega premoženja ne oporeka. Trdi le, da je bilančni dobiček kategorija, ki velja zgolj na papirju, ter da je edino pomembno, če in koliko denarnih sredstev ima tožeča stranka, da bi lahko plačala sodno takso. Teh pa žal nima, zato sodne takse ne more plačati.

5. Takšno stališče pritožnice je zmotno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje. Pritožnica sicer trdi, da bilance kažejo le stanje na papirju za nazaj, ne izkaže pa, kakšno je njeno sedanje premoženjsko in finančno stanje oziroma da je to takšno, da ji ne omogoča plačila dolžne takse.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka s trditvami, da ima premoženje, vendar so nepremičnine zarubljene, terjatve pa so še v sodnih postopkih, in da zato nima nobenega premoženja, ki bi ga lahko prodala, ne more biti uspešna, saj ni zadostila dokaznemu bremenu. Tožeča stranka tudi ni navedla, da vsa sredstva, ki jih izkazuje v zadnji objavljeni bilanci stanja, potrebuje za poslovanje oziroma ni izkazala, da bi razpolaganje s premoženjem za plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje. Prav tako ni izkazala, da je močno zadolžena niti ni zatrjevala, da dela kratkoročnih posojil ne more izterjati oziroma da dela opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog ne more unovčiti. Tožeča stranka torej trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale oprostitev plačila sodne takse, ni zadostila.

7. Pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je tožeča stranka zmožna plačati sodno takso, ob povedanem ni mogoče slediti.

8. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).