Appeal dismissed; extraordinary relief applications require lawyer representation under ZPP s. 86(3).

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlagatelj je vložil vlogo sam in ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ni pomembno, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem pozivalo predlagatelja, da predlog za obnovo dopolni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo A. A., ki jo je naslovil kot izredno pravno sredstvo.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka. Iz sklepa izhaja, da oba predlagatelja zastopa B. B., odvetnica iz C., sodišče pa zavrže predlog za obnovo zaradi odsotnosti zastopanja odvetnika. Sodišče je pozvalo predlagatelja, ki ga ne zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, na dopolnitev vloge z dne 6. 4. 2022. Predlagatelj se je zanašal, da bo sodišče predlog za obnovo obravnavalo kot vlogo fizične osebe in meritorno odločilo. In to kljub dejstvu, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Sodišče je to že vedelo, pa je s sklepom z dne 5. 5. 2022 pozvalo predlagatelja, naj navede zakonite razloge za obnovo. Sklicevanje sodišča na okoliščino, da ga ne zastopa pooblaščenec, pa je v nasprotju s predhodnim ravnanjem sodišča. Vsaka stranka zasluži pošteno sojenje. Kot laik se je predlagatelj zanašal, da je njegova postolacijska sposobnost z izrednim pravnim sredstvom podana, saj ga je sodišče pozvalo na dopolnitev vloge. Sicer pa sodišče zmotno ugotavlja dejansko stanje, saj zmotno povzema, da prvi predlagatelj v laičnem predlogu navaja, da naj se oče D. D., ne bi strinjal s pokazanimi mapnimi mejami, kar je na listine o zemljiški izmeri dopisoval in podpisal s svojo izjavo o nestrinjanju. Predlagatelj pa ne omenja nasprotne udeleženke, temveč svojega očeta. Sodišče v obrazložitvi navaja, da je vložiti predloga ter pozivov na dopolnitev obvestilo odvetnico, ki zastopa predlagatelje v novem postopku, to je E. E., ki opravlja delo pri Odvetniški pisarni F. V kolikor je menilo, da je kakšno pomanjkanje postolacijske sposobnosti, bi moralo o tem obvestiti prvotno odvetnico, to je B. B., ki je v sklepu označena kot pooblaščenka predlagateljev in ne odvetnico, ki ju ni zastopala. Sicer pa sodišče zmotno meni, da predlagatelj navaja iste stvari kot v predhodnem postopku in navaja, kaj vse je drugače.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je pomembno, da predlagajoča stranka ni izkazala, da je vložila predlog za obnovo postopka po odvetniku. Po tretjem odstavku 86. člena mora stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik in ne more stranka nastopati sama. Sodna praksa je že izrekla, da take vloge kot jo vloži stranka sama, ni možno vračati v popravo kot nepopolne vloge, ki bi jo bilo moč popraviti po 109. členu ZPP. Obnova je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Zato so pogoji za dopustnost obravnavanega predloga načelom strožji. Zato zakon in sodna praksa oži uporabo določbe 109. člena ZPP o poučevanju vložnika, katera vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Če predlog za obnovo ni popoln, ga mora predsednik senata zavreči brez naroka (398. člen ZPP) 1 .

5. Res pa je, da je v postopku prišlo do nekih zapletov, ki so bili delno posledica ravnanja predlagajoče stranke, delno pa sodišča. Na mail sodišča je prispela vloga A. A. z naslovom „pritožba“, ki naj bi jo vložil v imenu tudi G. A. in kjer izraža nezadovoljstvo z mejo. Nato je sodišče odgovarjalo pošiljatelju meila, da če vlaga izredno pravno sredstvo, mora vlogo dopolniti z navedbo udeležencem, opisov razlogov za izredno pravno sredstvo. Nato je A. A. poslal vlogo na list. št. 230 in jo naslovil „vloga za izredno pravno sredstvo v N 57/2017“. Ko je to sodišče prejelo, bi moralo takoj vlogo zavreči, saj ne izpolnjuje pogojev iz 86. člena ZPP.

6. Nato pa je sodišče izdalo sklep z dne 5. 5. 2022 in še s sklepom pozvalo predlagatelja k dopolnitvi vloge. Na to opozarja pritožba in treba je pritrditi, da je ta sklep odveč.

7. Zmotno pa meni pritožba, da bi sodišče moralo ta sklep vročiti odvetnici, ki je zastopala stranki na prvi stopnji. Tudi če bi šlo za predlog za obnovo postopka, katerega bi vložil odvetnik, bi moral priložiti novo pooblastilo (95. člen ZPP). Sodišče pa je vročalo pisanje Odvetniški pisarni F., ki zastopa stranke v zadevi N 37/2022 in predlagalo odvetniku, da se pogovori s strankama, ali še vedno vztrajata pri obnovi postopka. To je bilo odveč in ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

8. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sodišče razpreda v izpodbijanem sklepu o razlogih in navaja, da je predlog nepopoln in da ga je tudi zato zavrglo. Ker predlog ni vložen po odvetniku, je nedovoljen. Res pa je, kar navaja sodišče, da predloga oziroma vloge na list. št. 230 ni podpisal G. A., zato je v tem delu predlog nepopoln in ga je tudi zato treba zavreči.

9. Pritožba poudarja, da gre za stranko, ki je starejša. Vendar je treba poudariti, da je stranka sodelovala ves čas postopka na prvi stopnji, kjer je tudi imela odvetnico B. B. Če pa ni bila zadovoljna s končno odločbo, bi lahko šla k prejšnji odvetnici ali k novemu odvetniku, ne more pa vlagati predloga za obnovo postopka sama.

10. Delno neskladno ravnanje sodišča, zlasti pošiljanje sklepa z dne 5. 5. 2022, pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Tudi, če bi predlagajoča stranka dopolnila predlog z okoliščinami, dokazi in podpisi, to ne bi vplivalo na odločitev.

11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na določbo 86. člena ZPP, tretji odstavek, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

1 Primerjaj Sodno prakso II Ips 336/93, I Cp 1292/2022, Up 1782/08 in U-I-166/08, II Dor 423/2022 in U-I-137/00.