Court transfers criminal case jurisdiction due to defendant's relationship with prosecutor's son causing appearance of bias.

Za postopek se določi Okrožno sodišče v X.

[JEDRO]

Sodišče mora poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožni sodnik svétnik A. A. je dne 19. 5. 2023 na podlagi 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v B II Kpd 34422/2023. Navaja, da je Okrožno državno tožilstvo v X zoper osumljenega C. C. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj po 165.a in 156. členu ZKP. Osumljeni C. C. je sin okrožnega sodnika svétnika D. D., ki opravlja sodniško funkcijo na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v B, zaradi česar meni, da obstajajo stvarni razlogi, zaradi katerih tamkajšnje sodišče ne more postopati. Višjemu sodišču predlaga, da prenese krajevno pristojnost na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v X.

2. Predlog je utemeljen.

3. Iz vsebine obrazložitve predloga je razvidno, da predlagatelj v bistvu vlaga prenos krajevne pristojnosti zaradi (drugega) tehtnega (35. člen ZKP), ne pa stvarnega razloga (34. člen ZKP). 1 Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. 2 Zaupanja v integriteto sodnika sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je osumljenec sin okrožnega sodnika svétnika D. D. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, 3 po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi osumljenec sin okrožnega sodnika svétnika D. D., ki svojo funkcijo opravlja na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v B, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v B, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrožnega sodnika svétnika A. A. odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj in morebitnega kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Y (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Stvarni razlogi so podani takrat, ko obstajajo dejanske okoliščine, ki kažejo na to, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo obravnavati (na primer poškodovanje zgradbe v elementarni nesreči, daljša odsotnost sodnikov …).

2 Primerjaj odločbe VS RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge.

3 Primerjaj odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 12. 2015.