Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 160/2023 ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.160.2023 AI generated

Appeal dismissed; employer must pay court fees in labor disputes regardless of main case outcome under ZST-1.

Case Number VDSS Sklep Pdp 160/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Labor and Social Court dismissed the employer's appeal against the first-instance court's order for the employee to pay court fees. The employer argued that fees should only be assessed after a final judgment in the main labor dispute, claiming this violated the Court Fees Act. The court rejected this, ruling that the new amendment to the Act allows the first-instance court to determine the fee-paying party based on the outcome of the main case, which had already been decided in the employee's favor.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1, drugi odstavek 3. člena; sodišče prve stopnje lahko v odločbi o stroških določi zavezanca za plačilo sodne takse v postopkih o individualnih delovnih sporih, ne glede na pravnomočnost odločbe o glavni stvari.

Keywords

AI generated
Zakon o sodnih taksah individualni delovni spor plačilo sodne takse zavezanec za plačilo stroški postopka pritožba zavrnjena delovni spor

Cited Legislation

AI generated
Zakon o sodnih taksah (ZST-1), drugi odstavek 3. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 154. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 165. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D)

Cited Case Law

AI generated
Višje delovno in socialno sodišče Pdp 778/2022
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno z ureditvijo v ZST-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru zoper plačilni nalog z dne 15. 4. 2022 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (tožbo) ugodilo in plačilni nalog z dne 8. 4. 2022 razveljavilo (točka I izreka). Kot zavezanca za plačilo sodne takse za tožbo je določilo toženko (točka II izreka)

2. Toženka se pritožuje zoper odločitev v točki II izreka navedenega sklepa. Navaja, da je tožnik tisti, ki je vložil tožbo, in tako njega bremeni plačilo sodne takse. Sodno takso bi sicer lahko uveljavljal kot pravdni strošek, pri čemer je odločitev o tem strošku odvisna od uspeha v pravdi. Toženka je zoper ugodilno sodbo vložila pritožbo. Ni pravilno, da se ji nalaga plačilo sodne takse še pred pravnomočnostjo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. V kratkem odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženkine navedbe. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbah ZST-1, da delavec v individualnem delovnem sporu premoženjske narave, kot je tožnik, sodne takse ne plača. Njeno plačilo je utemeljeno naložilo toženki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje izčrpnim razlogom, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijanega dela sklepa, in glede na pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D; Ur. l. RS, št. 204/2021), ki je ureditev sodne takse v postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.; drugi odstavek 3. člena ZST-1) spremenil na način, da sodno takso plača tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo sodne takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka. Skladno z navedeno določbo je sodišče prve stopnje ravnalo; ker toženka v postopku ni uspela, jo je ob smiselni uporabi določbe 154. člena ZPP določilo kot zavezanca za plačilo sodne takse.

7. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno s povzeto ureditvijo v ZST-1. Poleg tega, pritožbeno sodišče dodaja, je sodba sodišča prve stopnje z dne 15. 3. 2022, s katero je bilo tožnikovemu zahtevku ugodno v celoti, pravnomočna (sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožba umaknjena, z dne 15. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 778/2022 z dne 25. 2. 2023).

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo toženke zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

9. Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.