Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sodba I Up 89/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:I.UP.89.2023 AI generated

Appeal dismissed; applicant failed to provide new evidence or facts for renewed asylum application under ZMZ-1.

Case Number VSRS Sodba I Up 89/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an applicant's request for a renewed asylum procedure. The applicant argued they left their home country due to lack of employment and feared inhumane treatment, but the court found these claims merely repeated previous arguments without new evidence. The court ruled that under Article 64 of the Asylum Act, a renewed application requires new facts or evidence significantly increasing the likelihood of meeting protection criteria, which the applicant failed to demonstrate.

Legislator headnote

AI generated

Article 64 of the Asylum Act 2005; Article 63 of the Administrative Procedure Act: A renewed application for international protection may be filed only if new evidence or facts are presented that significantly increase the probability of meeting the conditions for recognition.

Keywords

AI generated
renewed asylum application new evidence requirement Article 64 ZMZ-1 administrative procedure appeal international protection criteria lack of new facts supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Article 64 of the Asylum Act 2005
Article 63 of the Administrative Procedure Act
Article 76 in conjunction with Article 82 of the Administrative Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Na podlagi 64. člena ZMZ-1 lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži ponovno prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-3113/2022/32 (1222-08) z dne 8. 3. 2023, s katerim je ta organ zavrgel tožnikov drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. V obrazložitvi sodbe je pritrdilo toženki, da tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ne uveljavlja novih dejstev in dokazov, ki bi pomembno povečali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, pač pa v bistvenem zgolj ponavlja razloge iz prošnje in prvega zahtevka. Tožnikove navedbe tako ne pomenijo novih dejstev v smislu tretjega odstavka 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) in ne upravičujejo uvedbe ponovnega postopka.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da je izvorno državo zapustil, ker ni bilo dela. Nima se kam vrniti, niti kam iti. Meni, da obstoji tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, to tveganje pa je resnično, osebno in predvidljivo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožnikovi tožbi ugodi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 64. člena ZMZ-1 lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži ponovno prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Iz navedenih določb torej izhaja, da je mogoče doseči vložitev ponovne prošnje le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik presoji sodišča prve stopnje, da se je na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnem postopku in da v zvezi s tem ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov oziroma razlogov za vložitev prošnje, ki jih zahteva 64. člen ZMZ-1, vsebinsko ne oporeka. Prav tako ne navaja vsebinskih argumentov, da je v zahtevi bodisi predložil nove dokaze bodisi navedel nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivala na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.

7. Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni našel zaposlitve in da mu, če bi se moral vrniti v matično državo, zaradi tega grozi nehumano in ponižujoče ravnanje. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa, kot že navedeno, razlogom sodišča prve stopnje po vsebini ne nasprotuje, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.

8. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).