Appeal dismissed; revocation of enforceability certificate cannot challenge higher court's final judgment.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika z dne 25. 11. 2022 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru VL 112276/2012 z dne 2. 8. 2012.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi. Navaja, da se je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom začel 7. 7. 2010 (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St 464/2010), obveznost dolžnika kot poroka po menici pa je nastala 27. 2. 2012. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo dne 2. 8. 2012, kar je po začetku postopka osebnega stečaja. Pojasnjuje, da tekom stečajnega postopka izvršba na podlagi verodostojne listine ni dopustna. V zvezi s tem citira odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer VSL I lp 2592/2014, VSL III lp 1441/2016 in VSL sklep I lp 220/2016. Nadalje navaja, da ker sklep o izvršbi ni bil vročen stečajnemu upravitelju, le ta ni mogel postati pravnomočen in izvršljiv, obveznost poroštvenega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja, pa je glede na zakonske določbe nična. Oseba v postopku osebnega stečaja namreč ne more dati poroštva brez soglasja sodišča, saj je njena poslovna sposobnost omejena po zakonu, če poroštvo da, pa takšno ravnanje nima pravnega učinka. Navaja še, da na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je sodišče 2. 8. 2012 izdalo sklep o izvršbi na podlagi menice. Sklep o izvršbi je bil dolžniku osebno vročen 4. 8. 2012. Dolžnik je 25. 10. 2012 po svojem pooblaščencu vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, katerega je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 11. 2012 zavrnilo in ga je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Ip 104/2012 z dne 14. 8. 2013 potrdilo. Sodišče prve stopnje je tako potrdilo pravnomočnost sklepa z dnem izdaje sklepa višjega sodišča, to je 14. 8. 2013. 1

6. Dolžnik je 25. 11. 2022 po novem pooblaščencu vložil predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, katerega je sodišče zavrnilo. Sodišče je izpodbijani sklep utemeljilo na dejstvu, da se je dolžnik s sklepom o izvršbi VL 112276/2012 z dne 2. 8. 2012 dejansko seznanil dne 4. 8. 2012 in uporabil vsa možna pravna sredstva: ugovor in pritožbo (9. točka obrazložitve), ter da je višje sodišče sklep o ugovoru preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih razlogov in hkrati opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ in pri tem ugotovilo, da prvostopenjska odločitev ni obremenjena z uradoma upoštevanimi kršitvami določb postopka. Z odločitvijo višjega sodišča je postal sklep o izvršbi pravnomočen. Pravnomočnost sodnih odločb sanira tudi možne kršitve in zagotavlja trdnost pravnega reda (8. točka obrazložitve).

7. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar pa se uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano. Izdaja potrdila je tehnično opravilo, ki ga po 231. členu Sodnega reda opravlja sodno osebje brez odredbe sodnika, zato se v postopku po 42. členu ZIZ preverja le, ali so bili v konkretnem primeru pogoji za izdajo izpolnjeni, ne opredeljuje pa se do zakonitosti sodne odločbe. 2

8. V predmetni zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 2. 8. 2012 upoštevajoč sklep Višjega sodišča v Mariboru II Ip 104/2013 z dne 14. 8. 2013, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje potrdilo o pravnomočnosti izdalo dne 5. 9. 2013, in sicer je pravnomočnost potrdilo z dnem 14. 8. 2013, to je z dnem izdaje sklepa II Ip 104/2013, s katerim je Višje sodišče v Mariboru odločilo o pritožbi dolžnika.

9. Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.

10. Na podlagi navedenega pritožbenih očitkov, 3 tudi če bi se izkazali za resnične, ni mogoče sanirati z razveljavitvijo klavzule o pravnomočnosti. V predmetnem pritožbenem postopku je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti utemeljeno izdano, in sicer na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru II Ip 104/2013 z dne 14. 8. 2013.

11. Po pojasnjenem, in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sodba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 319. člena ZPP).

2 Primerjaj VSL Sklep II Cp 242/2022 z dne 3. 3. 2022.

3 Pritožbeni očitki se nanašajo na zakonitost sklepa o izvršbi.