Appeal court revokes first instance rejection of urgent easement request due to procedural defects and assigns case to new judge.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je nepravilno zavrženje tega predloga.

V konkretni zadevi obstaja več razlogov, zakaj je treba ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrglo predlog za dovolitev nujne poti in (II.) odločilo, da bo o stroških postopka odločeno naknadno.

2. Predlagateljica zoper sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za ustanovitev nujne poti, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj se opravi pred drugim sodnikom.

Stališče sodišča prve stopnje, ki je zapisalo, da sodišče sodi v mejah predloga, kot je postavljen (torej v mejah predlaganega izreka sklepa), je napačno. V nepravdnem postopku namreč ni absolutne vezanosti na postavljeni zahtevek, saj mora sodišče upoštevati le opis razmerja oziroma stanja, kot ga podajo posamezni udeleženci postopka. O predlogu se ne odloča tako, da ga sodišče zavrne ali mu ugodi, ampak da vsebinsko uredi sporno razmerje oz. stanje in pri tem upošteva pobude in interese udeležencev. V zvezi sklepom VSL II Cp 142/2018, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, pritožba pove, da je v navedeni zadevi ugotovilo, da predlagana trasa nujne poti ni primerna, zaradi česar je pozvalo predlagatelja, naj jo spremeni. V obravnavani zadevi pa so trije izvedenci ugotovili, da je predlagana trasa najbolj primerna oz. edina možna.

Predlagateljica meni, da je v svojih vlogah navedla vse potrebno. 1 Meni, da je pravilno, da se v predlog navedejo zemljišča, preko katerih predlagateljica nima pravice prehoda. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je bil predlog zavržen, ker sodišče meni, da bi morala predlagateljica v predlog vključiti tudi parcele, preko katerih že ima pravico dostopa ali pa, ker obstoječe pravice preko parcel (preko katerih že ima predlagateljica pravico dostopa) ne omogočajo potne povezave. Predlagateljica je navedla tudi vsebino služnosti - napisala je za dostop z vsemi vozili in za osebni dostop, kar ni v nasprotju s Stvarnopravnim zakonikom 2 (v nadaljevanju: SPZ).

V zvezi s pozivom na dopolnitev predloga pritožba opozarja, da predlagateljici sodnik na naroku, ko je opozoril na pomanjkljivost predloga, kljub izrecni prošnji pooblaščenke na razjasnitev, v čem je pomanjkljivost, tega ni pojasnil. Tudi v pozivnem sklepu so le prepisane zakonske določbe, ni pa iz njega jasno, kaj naj bi manjkalo, da predlog ne bi bil sposoben za obravnavo. Sodišče zato ni izpolnilo obveznosti, ki mu jih nalaga načelo materialnega procesnega vodstva (286.a Zakona o pravdnem postopku 3 – v nadaljevanju ZPP).

Na koncu pritožba še predlaga, da se v primeru razveljavitve in vrnitve zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje odredi sojenje pred drugim sodnikom, saj je predlagateljica zaradi nenavadne odločitve sedanjega sodnika (ki je po skoraj 10 letih sojenja brez poprejšnjega materialnega procesnega vodstva kar zavrgel predlog) izgubila zaupanje v objektivnost sojenja v tem postopku. Ob tem navaja, da je sodnik na naroku 16. 6. 2022 pojasnil, da zadeva zanj ni prioritetna, da ima več drugih prioritetnih, da je delovno obremenjen, ker opravlja še naloge namestnika predsednice sodišča in da je delno invalidsko upokojen, zaradi česar dela le po štiri ure dnevno.

3. Nasprotni udeleženec pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz pozivnega sklepa z dne 16. 6. 2022 za popravo predloga za določitev nujne poti je razvidno (2. točka), da naj predlagateljica predlog dopolni tako, da navede:

- zemljiškoknjižne podatke o nepremičnini, ki pot potrebuje,

- zemljiškoknjižne podatke o vseh nepremičninah, po katerih bi lahko potekala pot,

- vse stranke postopka z identifikacijskimi podatki,

- opis dejanske rabe zemljišča in

- predlog poteka in načina rabe nujne poti.

6. Pooblaščenka predlagateljice je sklep prejela 22. 6. 2022 in predlog dopolnila v vlogi z dne 28. 6. 2022, ki je bila isti dan tudi vložena na sodišče. V vlogi je zelo podrobno pojasnila vse, kar je od nje zahtevalo sodišče prve stopnje, in dodala še skico z natančnim vrisom nujne poti, ki jo je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke po nalogu sodišča.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da sodišče prve stopnje meni, da je predlog še vedno pomanjkljiv, ker ni izkazana kontinuiteta poti od gospodujočega zemljišča do javne ceste, kar pomeni, da niso navedene vse nepremičnine, po katerih bi potekala nujna pot. Prav tako naj bi manjkal predlog načina uporabe nujne poti. A vendar takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ne drži. Vse nepremičnine, preko katerih (in na kakšni podlagi) bo predlagateljica dostopala do javne poti so navedene v drugi alineji na 2. strani vloge z dne 28. 6. 2022 (red. št. 393), način uporabe nujne poti pa je pojasnjen v nadaljevanju v 5. alineji. Po presoji pritožbenega sodišča zato predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, 4 da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo četrti odstavek 108. člena ZPP in predlog zavrglo. Pritrditi pa velja tudi pritožbeni navedbi, da v nepravdnem postopku sodišče ni absolutno vezano na postavljeni zahtevek (VSL II Cp 1703/2019).

8. Sklep je bilo zato treba razveljaviti 5 in zadevo vrniti v ponovno sojenje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), in sicer se bo sojenje zaradi utemeljenega predloga predlagateljice opravilo pred drugim sodnikom (357. člen ZPP). Iz spisa je razvidno, da je sodnik, ki mu je bila zadeva kot zakonitemu sodniku dodeljena po prejšnji razveljavitvi in odločitvi, da se bo ponovno sojenje opravilo pred drugim sodnikom (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1175/2021 z dne 19. 10. 2021), prejel spis v delo 29. 11. 2021. Kljub temu, da je v tej zadevi po sklepu predsednika Višjega sodišča v Ljubljani RoP 12/2020 z dne 9. 4. 2020 odrejeno prednostno reševanje, ni razvidno, da bi do 3. 5. 2022 (torej več kot pol leta), ko je izdal odredbo za razpis naroka 16. 6. 2022, delal na spisu. Upoštevaje, da je sodnik že na naroku pozval predlagateljico na dopolnitev predloga, pri čemer ni pojasnil, v čem naj bi bil ta pomanjkljiv (na to opozarja tudi pritožba); da iz pozivnega sklepa ni povsem jasno, kakšno dopolnitev ima sodišče v mislih in da tudi iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, v čem naj bi bila pomanjkljivost predloga za določitev nujne poti, pritožbeno sodišče šteje, da je treba zaradi varstva pravice strank do sojenja v razumnem roku ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov ter navesti jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih ter na podlagi izvedenskih mnenj odločiti o utemeljenosti predloga za določitev nujne poti. Če pa bo menilo, da predlog za določitev nujne poti še vedno ni primeren za obravnavanje, pa bo moralo natančno pojasniti, v čem naj bi bila takšna formalna pomanjkljivost.

10. Ker pritožbeno sodišče odloča o procesnem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za določitev nujne poti, odloča o sklepu, s katerim sodišče prve stopnje v zadevi ni vsebinsko odločilo. Glede na to zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje ni dovoljena pritožba v smislu prvega odstavka 357.a člena ZPP.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

1 Opisala je dejansko rabo gospodujočih zemljišč kot stanovanjsko - gozdno - kmetijsko zemljišče, pojasnila je namen, da bo v taki vsebini zemljišče uporabljala še naprej in da potrebuje dostop po že obstoječi trasi poti čez parcelo nasprotnega udeleženca, da jo rabi kot pešpot, osebna in gospodarska vozila ter tudi za potrebe bivanja in vzdrževanja stavb na parc. št. 461, za potrebe živinoreje in kmetijsko-gozdarskega obdelovanja njenih parcel, da potrebuje dostop za intervencijska vozila, bagre, tovornjake in za drugo gradbeno mehanizacijo in da dostopa drugje nima (prim. točka I. predloga za določitev nujne poti z dne 6. 8. 2014, točka V. pripravljalne vloge z dne 3. 11. 2014, točki VII. in VIII. pripravljalne vloge z dne 22. 9. 2015). V vlogah je natančno opredelila potek trase celotne poti v naravi: od javne poti (parc. št. 737/8, 354/6), preko parc. št. 354/1 (na kateri je že ustanovljena služnost hoje in vožnje v korist predlagateljičinih parcel 461 in 351/5), preko parc. št. 354/4 (last nasprotnega udeleženca), preko parc.št. 351/2 (na kateri je že ustanovljena služnost hoje in vožnje v korist predlagateljičinih parcel 461 in 351/5), preko parc. št. 351/5 (ki je že last predlagateljice), preko parc. št. 742/2 (vodotok), do parc.št. 461 (last predlagateljice). Izrecno je navedla tudi, da v celotni verigi pravice dostopa manjka le še parc. št. 354/4 (last nasprotnega udeleženca) - prim. pripravljalna vloga z dne 13. 3. 2020.

2 Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami.

3 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

4 Po pregledu v spis pa je mogoče ugotoviti, da je vse obsegal že tudi pred izdajo pozivnega sklepa z dne 16. 6. 2022 in zato tudi pozivanje na popravo ni bilo potrebno.

5 Že iz opisanih razlogov je bilo sklep treba razveljaviti, zato pritožbeno sodišče ne odgovarja na preostale pritožbene navedbe, ki jih tudi ne povzema.