Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request regarding a time-bar objection in non-confrontational proceedings.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022, kjer je Vrhovno sodišče v sporu med istimi strankami pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku preneslo na drugo sodišče. Razlog je bil, da je drugotoženec strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani.

Ob sedanjem odločanju na podlagi 67. člena ZPP je položaj drugačen. Gre namreč za odločanje o rokovnem predlogu tožeče stranke. Gre za predlog, s katerim skuša tožeča stranka zavarovati svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odločanja iz 23. člena Ustave. Ta postopek ni kontradiktorne narave, kot velja za izhodiščni pravdni postopek, v katerem kot tožena stranka nastopa tudi strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani. Ko predsednik sodišča odloča o rokovnem predlogu, torej ne odloča o pravicah in obveznostih tožene stranke, marveč zgolj o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tiste stranke, ki pravno sredstvo po ZVPSBNO vlaga. Ker je v tem primeru ta stranka tožnik, niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med pravdnima strankama poteka pravdna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Tožnik je vložil rokovni predlog po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO).

2. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, ki je o rokovnem predlogu pristojen odločati, na Vrhovno sodišče naslavlja predlog za prenos pristojnosti. Tega, kot navaja, vlaga iz previdnosti, sklicujoč se pri tem na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 3022. S tem sklepom je bilo na predlog Višjega sodišča v Ljubljani zaradi varovanja nepristranskosti sojenja določeno drugo pritožbeno sodišče. Šlo je za sodno zadevo, v kateri je ravno tako kot v obravnavani, nastopal kot stranka A. A., ki je strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Ljubljani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5. Obstoj "drugih tehtnih razlogov" po ustaljeni sodni praksi največkrat predstavljajo okoliščine, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sodišča in zaradi katerih je treba pristojnost prenesti na drugo sodišče, kjer te okoliščine izgubijo svojo ost. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022, kjer je Vrhovno sodišče v sporu med istimi strankami pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku preneslo na drugo sodišče. Razlog je bil, da je drugotoženec strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani.

6. Ob sedanjem odločanju na podlagi 67. člena ZPP je položaj drugačen. Gre namreč za odločanje o rokovnem predlogu tožeče stranke. Gre za predlog, s katerim skuša tožeča stranka zavarovati svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odločanja iz 23. člena Ustave. Ta postopek ni kontradiktorne narave, kot velja za izhodiščni pravdni postopek, v katerem kot tožena stranka nastopa tudi strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani. Ko predsednik sodišča odloča o rokovnem predlogu, torej ne odloča o pravicah in obveznostih tožene stranke, marveč zgolj o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tiste stranke, ki pravno sredstvo po ZVPSBNO vlaga. Ker je v tem primeru ta stranka tožnik, niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).