Supreme Court dismisses revision request as legal issues lack importance for uniform law application.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a revision against the first-instance judgment. The core dispute concerned whether a verbal declaration of intent to release mortgage liens required specific details about properties and claims to be valid under the Land Register Act. The court found that the lower courts correctly applied the law based on the evidence presented, and the applicant's arguments regarding procedural fairness and evidence evaluation were not sufficiently substantiated. Consequently, the court determined that the legal questions raised did not meet the threshold of importance required to grant a revision under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: A revision request is inadmissible if the legal issues raised do not concern questions of great importance for the security of law, uniform application of law, or the development of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med strankama je sporno, ali je bil sklenjen dogovor (in vsebina dogovora), s katerim bi se prva toženka zavezala izstaviti izbrisna dovoljenja v zvezi s hipotekami na nepremičninah, ki so bile predmet kompenzacijskih prodajnih pogodb.
2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko, da je dolžna tožniku izstaviti listine za izbris vknjiženih hipotek v zemljiški knjigi, kot so določno opredeljene v I. tč. izreka sodbe. Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko, kateri je naložilo, da je dolžna tožniku izstaviti ustrezne listine za izbris vknjižb v zemljiški knjigi - hipotek, ki so vknjižene pri nepremičninah," kar je tožnik zahteval več ali drugače je zavrnilo (II). Tožniku je naložilo, da v petnajstih dneh plača prvi toženki pravdne stroške v višini 1.087,50 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III) in da je druga toženka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v znesku 7.426,72 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV).
3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in odločilo o stroški postopka.
4. Zoper to sodbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:
- Ali je za veljavnost ustne izjave volje o odpovedi hipotekarnemu zavarovanju potrebno v izjavi opredeliti podatke o konkretnih nepremičninah, hipotekah in zavarovani terjatvi in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je treba podatke o nepremičnini, hipoteki in zavarovani terjatvi opredeliti na način, kot se to zahteva za izvedbo vpisana prenehanja hipoteke v zemljiški knjigi skladno 23. člena SPZ in 16. člena ZZK-1? ali je sodišče zmotno uporabilo določbo 38. člena OZ s tem, ko je štelo za veljavno izjavo volje, v kateri predmet odpovedi zavarovanju ni bil konkretizirano opredeljen? ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je vsebino razgovorov med kreditodajalcem in izvajalci opredelilo za pravni posel in spora ni presojalo na podlagi pravila iz 49. člena OZ?
- Ali je bila prekršena pravica tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki prepoveduje sodniško samovoljo in arbitrarnost (ki je podana, kadar sodišče odloča na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne smeli priti v poštev) in pravilo iz 8. člena ZPP v zvezi s 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje brez podlage v izvedenem dokaznem postopku in v izrecnem nasprotju z vsebino izpovedi vseh prič, ki so tem lahko izpovedale iz lastnega izkustva, šteli, da je bila odločitev o izdaji izbrisnih dovoljenj predhodno sprejeta na ravni celotne uprave prve toženke (banke A.)?
- Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravico do izjave tožene stranke (22. člen Ustave RS v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) s tem, ko se ni ustrezno konkretizirano opredelilo do njenih navedb: i. da ni obstajalo soglasje ostalih članov uprave banke A. za podajo izbrisnih dovoljenj; da je tožeča stranka izrecno privolila v obremenitev nepremičnine in da zato do izbrisa hipoteke ni upravičena; da je prvostopenjska sodba protispisna, ker je sodišče prve stopnje navedlo, da je ostalo nedokazano zavedanje tožeče stranke o pridobitvi izbrisnih dovoljenj, do katerega bi prišlo zgolj v primeru celotnega poplačila zavarovanih terjatev, kljub temu da to zavedanje izhaja iz same izpovedi tožeče stranke in tudi iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje v obrazložitvi sodbe.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, 1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.