Supreme Court allows review to determine if creating a public benefit easement on private land bypasses expropriation laws.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a lower court's dismissal of a claim declaring a public benefit easement void. The plaintiff, a landowner, argued that establishing an unlimited easement on private property to accommodate a public road bypasses constitutional and statutory expropriation requirements. The court found the review admissible because the core question concerns whether such an easement constitutes a legal workaround for mandatory expropriation procedures.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(3) ZPP: A review is admissible when the lower court's decision fails to address a fundamental constitutional or statutory issue regarding whether creating a public benefit easement on private land constitutes an impermissible circumvention of expropriation laws.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko protiustavno in nezakonito stanje „kategorizacije javne ceste na zemljišču v zasebni lasti“ trajno ali začasno uredi z ustanovitvijo časovno neomejene brezplačne stvarne služnosti v javno korist? Ali takšna ureditev služnosti v javno korist predstavlja obid določb o razlastitvi?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko protiustavno in nezakonito stanje "kategorizacije javne ceste na zemljišču v zasebni lasti" trajno ali začasno uredi z ustanovitvijo časovno neomejene brezplačne stvarne služnosti v javno korist? Ali takšna ureditev služnosti v javno korist predstavlja obid določb o razlastitvi?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je dejanski in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, parc. št. 718, k. o. ... (v nadaljevanju nepremičnina), ki jo je 11. 9. 2018 kupil od druge toženke. Pri nepremičnini je v korist prve toženke vknjižena služnostna pravica rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture – javna cesta, na podlagi med toženkama sklenjene pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti v javno korist. Tožnik se zavzema za ničnost služnostne pogodbe, saj naj bi jo toženki sklenili v nasprotju z določili Ustave RS ter veljavno zakonodajo. Bistveno vprašanje je, ali ustanovitev služnosti v javno korist ustreza dejanski obremenitvi lastninske pravice, ko prek zasebnega zemljišča poteka javna cesta, ali pa gre, nasprotno, za takšen poseg, ki terja (popolno) razlastitev.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti Pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti v javno korist, št. 35019-4/2018-4, sklenjeno 14. 5. 2018 med prvo in drugo toženko, ter neveljavnost vknjižbe te pravice v zemljiško knjigo z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom izvedene pravice pod ID ..., vknjiženi pri parceli 0000 718, v korist Občine ...
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper takšen sklep vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede naslednjih vprašanj:
- Ali se lahko protiustavno in nezakonito stanje „kategorizacije javne ceste na zemljišču v zasebni lasti“ trajno ali začasno uredi z ustanovitvijo časovno neomejene brezplačne stvarne služnosti v javno korist? Ali takšna ureditev služnosti v javno korist predstavlja obid določb o razlastitvi?
- Ali je ustanovitev stvarne služnosti v javno korist na zemljišču v zasebni lasti, prek katerega poteka kategorizirana javna pot, v skladu z določbo 49. člena Zakona o cestah (ZCes-2) oziroma 39. člena prej veljavnega Zakona o cestah (ZCes-1), po katerih so javne ceste državne ceste v lasti Republike Slovenije in občinske ceste v lasti občin?
5. Predlog je delno utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede v izreku navedenega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).