Court rejects debtor's discharge request due to procedural non-compliance despite low asset value.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti in postopek odpusta ustavilo. Ugotovilo je sicer, da se je dolžnik v preizkusnem obdobju spoprijemal s težkimi življenjskimi razmerami. Sam je, zaposlen kot njen osebni asistent, skrbel za hudo bolno ženo, in to 24 ur dnevno. Edini je skrbel za dve šolajoči se hčeri in sam preživljal družino. Vendar je štelo, da dolžnika to ni odvezovalo dolžnosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ugotovilo je, da čeprav se 17. 10. 2020 upravitelj z njim ni osebno sestal, je dolžnik takrat izpolnil, podpisal in upravitelju vrnil vprašalnik, katerega sestavni del so bila pojasnila in opozorila o njegovih obveznostih, mdr. da mora biti upravitelju dosegljiv (383. b člen ZFPPIPP), da mu mora sporočati spremembe po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP (mdr. vsako spremembo plače in njenega izplačevalca; tudi mora „nemudoma sporočiti vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče op­raviti vročitev, ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383. b člena“ ) in da mora, če je zaposlen, izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja, v nasprot­nem pa, če je delazmožen, si prizadevati za zaposlitev in upravitelju o teh prizadevanjih mesečno poročati (relevantni deli 401. člena ZFPPIPP). Sodišče je ugotovilo, da je dolžnik kljub težavam s selitvami in urejanjem naslova bivališča o tem obveščal Center za socialno delo, upravitelja pa ne (pavšalno naj bi se bil branil, da se mu je pokvaril računalnik in nato še telefon). S tem naj bi bil kršil obveznost obveščanja upravitelja o spremembah naslova. Nadalje naj bi izvid z dne 27. 12. 2021 sicer kazal na dolžnikove zdravstvene težave, ne pa da ni zmožen za delo, zato naj to ne bi bilo dokazano. Dolžnik naj bi bil torej kršil dolžnost iskanja zaposlitve. Kršil naj bi bil tudi obveznost upravitelju sporočiti spremembo zaposlitve, pa čeprav je po njej prejemal višjo plačo. Sodišče prve stopnje je kljub širšemu upraviteljevemu ugovoru svoj sklep utemeljilo s pravkar povzetimi razlogi, saj je ocenilo, da zadoščajo za sprejeto odločitev.

2. Dolžnik se zoper ta sklep pritožuje, upravitelj pa odgovarja, naj se pritožba zavrne. Po pritožnikovem prepričanju je prvostopenjska odločitev napačna in krivična. Očitanih kršitev naj ne bi bil storil namenoma. Vse naj bi bile posledice težkih okoliščin, v katerih se je znašel, in nobena naj ne bi imela finančnih posledic za stečajno maso. Osredotočal naj bi se bil na šolajoči se hčeri ter na fizično in psihično bolno ženo, zase in za obveznosti v zvezi s stečajem pa naj bi bil opravilno in fizično omejeno sposoben poskrbeti. Bistvena razlika naj bi bila med ustno podanimi navodili in obrazložitvijo, bil pa naj bi bil deležen le pisnih navodil, ki naj bi si jih lahko vsak razlagal po svoje. Upoštevati naj bi bilo treba sorazmernost sankcije in razmer, v katerih se je znašel, ter da naj bi bile njegove kršitve blažje. Opozoril je tudi na določbi Ustavnega sodišča U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020 in U-I-464/20-7 z dne 1. 12. 2022. Drugi pritožbeni razlogi niso povzeti, saj se nanašajo na upraviteljev ugovor, ne pa na zgoraj povzete razloge, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoj sklep. Do tega dela pritožbe se sodišče druge stopnje ne opredeljuje in ga ne povzema.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za presojo sklepa, kot je izpodbijani, s katerim se predlog dolžnika za odpust njegovih obveznosti zavrne, res nista brez pomena zgoraj navedeni ustavni odločbi. Čeprav se neposredno nanašata na strogost določbe, ki je v nekaterih primerih lahko (protiustavno) pretirana, da potem ko je bil odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen zaradi dolžnikove kršitve dolžnosti, da je dosegljiv za sodišče in up­ravitelja, ter kršitve obveznosti brezposelnega dolžnika, da upravitelju mesečno poroča o svojih prizadevanjih za zaposlitev, ponoven odpust v nobenem primeru ni dovoljen še deset let (tako določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 399.

člena ZFPPIPP, ki se v tej zadevi ne uporabi), razlogi iz teh dveh odločb narekujejo, da stečajno sodišče niti določb o kršitvah obveznosti iz 383. b, 384., 386. ali 401. člena, iz katerih je ugovor zoper odpust lahko utemeljen (po 2. točki prvega odstavka 403. člena), ne razlaga dobesedno in uporablja mehanično (1. točka prvega odstavka 406. člena). Okoliščinam primerno je treba upoštevati tudi težo kršitev po subjektivni in objektivni plati, tj. tako s stališča dolžnikovega vrednost­nega odnosa do kršitev kot s stališča vpliva kršitev na uresničevanje namena postopka osebnega stečaja, ki „se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo […] hkrati in v enakih deležih“ (prvi odstavek 382.

člena ZFPPIPP). Poudariti je treba, da je to glavni namen tega postopka. Ni namreč njegov nepogrešljiv del tudi odpust obveznosti. Pri njem gre za „pravno dobroto“ „poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči ti , da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja“ (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Ker odpust poseže v pravice upnikov, ki bodo ostali brez tega, kar jim je pripadalo, je breme dolžnika, ki se zavzema za odpust, veliko ( „ Upnik v postopku vedno izgubi.

Za vestnega in poštenega dolžnika, ki upnike spoštuje in zasleduje cilj stečaja, [pa] je preizkusno obdobje težko obdobje. “ M. Lajevec v N. Plavšak, ur.: Poti in stranpoti postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022, TAX-FIN-LEX in ABC Nepremičnine, Ljubljana 2022, str. 77). „ Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov.“ Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi „pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za [nje] brezpredmetne“ (ista avtorica, str. 75).

5. Četudi bi morda bolje razumel pomen svojih obveznosti, če bi mu bile 17. 10. 2020 predstavljene ustno, so bile dolžniku obveznosti, ki jih nesporno ni izpolnjeval, takrat sporočene pisno in je to s svojim podpisom potrdil. Treba je zato šteti, da se jih je bodisi zavedal bodisi bi se jih bil moral zavedati. Četudi ni nameraval oškodovati upnikov, se je torej zavedal ali bi se bil moral zavedati, da njegovo neodzivanje upravitelja ovira pri opravljanju nalog v stečajnem postopku in pri nadzoru nad dolžnikovim izpolnjevanjem obveznosti v tem postopku. To posledico kršitev te dolžnosti je po presoji pritožbenega sodišča dolžnik vzel v zakup (vanjo je privolil, misleč, „kar bo, pa bo“), zato te kršitve, neoziraje se na njegove težke razmere ter odsotnost jasnega vpliva na obseg stečajne mase in poplačilo upnikov, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljijo ugovor zoper predlog za odpust obveznosti.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo tistih, na katere pazi samo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).