Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep III Cpg 11/2023 ECLI:SI:VSCE:2023:III.CPG.11.2023 AI generated

Appeal dismissed; court ruled that dismissing a request for recusal based on party claims without a formal request is legally valid.

Case Number VSC Sklep III Cpg 11/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Celju dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for recusal of the presiding judge. The appellant argued that no formal request for recusal was ever filed, yet the lower court had ruled on the matter based solely on her arguments within a separate motion. The court held that the lower court acted correctly by treating the appellant's assertions as a de facto request, thereby upholding the procedural validity of the decision.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 366. člen; ZPP 72. odst. 3; ZPP 72. odst. 5: A court may validly reject a request for recusal of a judge based on the opposing party's assertions and arguments, even if no formal, separate request for recusal was filed, provided the request is not substantively or formally distinct from the party's submissions.

Keywords

AI generated
request for recusal presiding judge procedural validity dispositive principle appeal dismissal ZPP recusal judicial impartiality

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če ni tožena stranka podala zahteve za izločitev sodnice, pa je sodišče vseeno na podlagi njenih trditev sklepalo, da je to smiselno zahtevala in zahtevo zavrglo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo zahtevo tožene stranke z dne 15. 2. 2022 za izločitev razpravljajoče sodnice. Ugotovilo je, da tožena stranka vložila vlogo, v kateri je navajala razloge za izločitev razpravljajoče sodnice v zvezi z odločanjem o dodatnem predlogu za zavarovanje, ki je bil podan po izdaji sodbe, zato je štelo, da je tožena stranka med drugim smiselno zahtevala izločitev sodnice. V predlogu ni navedla poimensko določenega sodnika oziroma sodnice, katere izločitev je zahtevala. Navedla je le, da zahteva izločitev razpravljajoče sodnice v predmetnem postopku.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da glede na evidenco vlog, ki jo vodi, na omenjeni dan ni podala zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, pač pa je bila zahteva podana z vlogo z dne 11. 2. 2022, o kateri je že bilo odločeno s sklepom z dne 16. 2. 2022, s katero je bil predlog zavrnjen. Zgolj omemba okoliščine sodničine neobjektivnosti, ki je bila vključena v dodatni predlog za prekinitev postopka kot del trditvene podlage oziroma argumentacije, ne zadostuje za zaključek, da gre za samostojen zahtevek za izločitev.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da tožena stranka ni zadovoljna z izdajo sklepa o zavrženju, po drugi strani pa zatrjuje, da vloge za izločitev sploh naj ne bi podala. Več kot verjetno je, da je tožena stranka ravnala namensko v cilju zagotovitve dodatne možnosti za zavlačevanje postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev načela dispozitivnosti in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi na večih mestih navaja, da ni podala zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, da ne vsebinsko in ne oblikovno z njene strani ni bil postavljen zahtevek, pač pa zgolj del trditvene podlage oziroma njene argumentacije o dodatnem predlogu za prekinitev postopka in da ni podala dopolnitve zahteve oziroma ponovne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice. Če ni podala zahteve za izločitev sodnice, pa je sodišče vseeno na podlagi njenih trditev sklepalo, da je to smiselno zahtevala in zahtevo zavrglo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Očitno je sodišče prve stopnje ravnalo iz previdnosti, da ne bi bilo deležno nasprotnega očitka, da ni odločalo o smiselni zahtevi tožene stranke.

6. Glede na to, da tožena stranka ni podala zahteve za izločitev sodnice, so pravno nepomembne "podredne" pritožbene navedbe, da v primeru, da bi sodišče upravičeno štelo, da je bila z dodatnim predlogom za prekinitev postopka podana zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice, je bila vsebina zahtevka vsaj določljiva, ker je v času vložitve vlog odločala zgolj ena sodnica ter pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse glede določenosti tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s tretjim odstavkom 72. člena ZPP, ki določa, da stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi. Peti odstavek 72. člena ZPP še določa, da se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.

7. Dodatno tožena stranka navaja, da je bilo o njeni zahtevi z dne 11. 2. 2022 za izločitev sodnice odločeno s sklepom z dne 16. 2. 2022 in je bil predlog zavrnjen. Torej je bilo o identični zahtevi za izločitev sodnice že pravnomočno odločeno, zato je pravilna odločitev o zavrženju predloga še iz drugega procesnega razloga ovire res iudicata.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

10. Tudi tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, saj z odgovorom nista pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).