Appeal dismissed; court upheld extension of involuntary psychiatric detention based on expert medical assessment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).

Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Klinike še najdalj do 5. 6. 2023.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje udeleženec.

Meni, da odločitev o dolžini trajanja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom ni pravilna. Gre za nesorazmeren ukrep, saj bi se lahko že s krajšim obdobjem zdravljenja pod posebnim nadzorom doseglo ustrezno izboljšanje udeleženčevega zdravstvenega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe Zakona o duševnem zdravju 1 za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).

5. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev (prvi odstavek 48. člena ZDZdr).

6. Zadržana oseba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da so pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr izpolnjeni, izpodbija le dolžino zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom in je mnenja, da bi se že s krajšim obdobjem zdravljenja pod posebnim nadzorom lahko doseglo ustrezno izboljšavo zdravstvenega stanja tako, da udeleženec ne bo ogrožal sebe ali drugih oziroma ne bo ogrožal svojega zdravja ali zdravja drugih.

7. Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev. Izvedenka medicinske stroke, dr. A. A., je pojasnila, da gre pri udeležencu za prvo obravnavo psihoze. Ker se je bolezen, ki dolgo časa ni bila zdravljena, že kronificirala, je v možganih prišlo do strukturnih sprememb, zaradi česa je bolezen postala težje dostopna za zdravila. Zato je potrebno dlje časa vztrajati, da se najde in prilagodi primerna terapija in da terapija začne učinkovati do te mere, da bo udeleženec do svoje bolezni in do potrebe po zdravljenju postal vsaj delno kritičen, kar mu bo omogočilo nadaljevanje zdravljenja v milejših oblikah.

8. Pritožbeno sodišče še poudarja, da lahko v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr psihiatrična bolnišnica zadržano osebo odpusti tudi pred potekom roka iz sklepa sodišča, če ni več razlogov za njeno zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom. Pred potekom roka pa lahko odpust predlagajo tudi zadržana oseba, njen odvetnik, najbližja oseba in zakoniti zastopnik (drugi odstavek 71. člena ZDZdr).

9. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZDZdr