Court dismisses appeal where plaintiff withdrew lawsuit after defendant fulfilled claim, ordering plaintiff to pay costs.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 417,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov zavrne oz. da odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Slednji določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka vtoževano terjatev plačala pred vložitvijo tožbe oziroma predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (razen v sorazmerno majhnem delu, ki pa na odločitev o stroških ne vpliva).

6. V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo). S tem se pokažejo kot irelevantne pritožbene navedbe, da je za nastale stroške kriva tožena stranka, ker ni tožeče stranke niti pisno niti ustno obvestila, da plačuje najemnino vnaprej, niti da najemna pogodba ne predvideva vnaprejšnjega plačila najemnine, niti tega ne dopuščajo pravila o izvrševanju plačil iz proračuna. Stroškovna odločitev je odvisna zgolj od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče odločilo o stroških postopka. 1 Iz istega razloga so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je napačno knjiženje prejetih plačil pri tožnici zakrivila toženka z vnaprejšnjim plačilom. V primeru, da pravila o izvrševanju plačil iz proračuna vnaprejšnjega plačila ne dopuščajo ali da tožnica ni vedela, kam izvršeno plačilo knjižiti, bi morala to uskladiti s plačnikom oziroma plačani znesek vrniti, ne pa ga zadržati. Pritožbeno sodišče pripominja, da je neurejeno knjigovodsko stanje pri tožeči stranki razlog na strani tožeče stranke, za katerega odgovornost ne more prevaliti na toženo stranko.

7. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k odločitvi, zato so se izkazali stroški zanj kot nepotrebni in jih mora tožena stranka kriti sama.

9. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je v tej pritožbeni zadevi odločala sodnica posameznica.

1 Prim. Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, stran 47.